Plača pod zneskom minimalne plače. Je to sploh dovoljeno?

V trgovskem podjetju so kandidatki za zaposlitev ponudili bruto plačo, nižjo od zneska zakonsko določene minimalne plače. Ponujeni znesek jo je neprijetno presenetil. Pozanimali smo se, ali je takšen znesek sploh dovoljen.

Naša sogovornica se je kot brezposelna prijavila na delovno mesto trgovke. Prepričana je bila, da ji bo pripadla vsaj minimalna plača, nato pa jo je ob podpisu pogodbe negativno presenetil ponujeni znesek – delodajalec ji je ponudil 1.300 evrov bruto.

Kot nam je povedala, so ji pojasnili, da ji bodo ob izplačilu dodali znesek do višine minimalne plače. Vendar je to zadnjo še vedno slabše, kot če bi že v osnovi njena bruto plača znašala zakonsko predpisanih 1.482 evrov, namreč delodajalec vse dodatke obračuna od njene osnovne plače.

Da je to mogoče, so za Bloomberg Adria potrdili pri Sindikatu delavcev trgovine Slovenije.

"V primerih, ko je osnovna plača nižja od minimalne plače, mora delodajalec delavcu vsak mesec obračunati in izplačati razliko do minimalne plače v obliki doplačila. To pomeni, da delavec sicer prejme minimalno plačo, vendar se dodatki še vedno obračunavajo od nižje osnovne plače, kar je za delavca manj ugodno," je sporočila generalna sekretarka sindikata Lepa Vasilič.

Osnovne plače ne smejo biti nižje od zneska, določenega v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije za posamezni tarifni razred. Trenutno veljavna kolektivna pogodba pa kaže, da so najnižje osnovne plače vse do šestega tarifnega razreda nižje oziroma bistveno nižje od minimalne plače.

V prvem tarifnem razredu (enostavna dela) osnovna plača znaša le 894,18 evra. Šele v sedmem tarifnem razredu (visoko zahtevna dela) je znesek osnovne plače višji od minimalne plače – znaša 1.543,06 evra.

Od osnovne plače se obračunavajo dodatki, kot so dodatek za delovno dobo, izmensko delo, delo ob nedeljah, praznikih in podobno. "Če je osnovna plača prenizka, so posledično nižji tudi vsi ti dodatki," pravi Lepa Vasilič.

Sindikat je zato delodajalce pozval, naj osnovne plače zaposlenih v četrtem tarifnem razredu določijo najmanj v višini minimalne plače.

Potekajo pogajanja o novi kolektivni pogodbi

In kaj pravijo delodajalci? Pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so sprva obljubili odgovor, nato pa so sporočili, da zaradi pravkar trajajočih pogajanj o sklenitvi nove kolektivne pogodbe zadeve ne bodo komentirali.

"Trenutno potekajo pogajanja za novo kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, zato vaših vprašanj v tej fazi ne moremo komentirati," so nam odgovorili.

Minimalno plačo prejema vsak šesti zaposleni Januarski dvig minimalne plače v Sloveniji je bil eden najizrazitejših v zadnjih dveh desetletjih in hkrati med najvišjimi v Evropski uniji, ugotavlja Banka Slovenije. Minimalna bruto plača se je letos zvišala za 16 odstotkov, na 1.481,9 evra, kar je drugi največji skok po letu 2010 in precej nad rastjo življenjskih stroškov. Podatki kažejo, da minimalna plača v Sloveniji že dlje časa raste hitreje kot povprečna. V obdobju 2006–2025 se je povprečna bruto plača povečala za 105,4 odstotka, medtem ko je minimalna plača zrasla za 147,7 odstotka, do leta 2026 pa celo za 187,2 odstotka. Minimalno plačo danes prejema približno šestina zaposlenih, kar kaže na njen pomembni vpliv na celoten trg dela. Po zadnjih podatkih iz oktobra 2025 je kar 15,6 odstotka zaposlenih prejemalo plačo okoli minimalne.

V sindikatu so delodajalce januarja ob dvigu minimalne plače pozvali, da čim prej uskladijo osnovne plače zaposlenih v svojih podjetjih – zlasti prodajalk, prodajalcev in skladiščnikov – da nihče ne bi prejemal doplačila do minimalne plače.

V trgovini je v Sloveniji zaposlenih 107 tisoč ljudi, kar to panogo uvršča na drugo mesto po številu zaposlenih – več ljudi dela le v predelovalnih dejavnostih.

Trgovina je ena izmed petih panog, kjer je inšpektor za delo lani na področju delovnih razmerij ugotovil največ kršitev. Na prvem mestu je gradbeništvo (19,2 odstotka), sledijo predelovalne dejavnosti (11,5 odstotka), gostinstvo in turizem (10,4 odstotka), prevozništvo in skladiščenje (9,6 odstotka) ter trgovina (5,1 odstotka), piše v letnem poročilu o delu inšpektorata v lanskem letu.

Z inšpektorata za delo nam do oddaje članka na vprašanja niso odgovorili.