Analiza: Plače v regiji Adria rastejo najhitreje v 10 letih

V prvem polletju letošnjega leta se je Slovenija pridružila drugim državam regije Adria, kjer nominalne plače že od druge polovice lanskega leta rastejo z dvomestno stopnjo, kar je najhitrejša rast v zadnjih desetih letih.

"Rast bruto plač v regiji Adria je tako izrazita, da je odtehtala učinke inflacije izpred več kot enega leta – bruto plače so zdaj višje kot ob koncu leta 2019, tudi ob upoštevanju vmesne inflacije," ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria v regionalni analizi.

Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila leta 2010 1.495 evrov, lani 2.024 evrov, v prvih mesecih leta 2023 pa je ta 2.177 evrov.

Glavni razlogi za hitro rast plač v regiji so zahteve delavcev po višjih plačah v času visoke inflacije, ki je dosegla večdesetletni vrh, najnižja brezposelnost vseh časov, demografske spremembe, povečanje produktivnosti dela v preteklih letih, v nekaterih državah zvišanje minimalne plače.

Hitra rast plač je opazna tudi drugod v regiji vzhodne Evrope, pa tudi širše po Evropi, saj so delavci ob visokih življenjskih stroških uspeli izpogajati višje nominalne plače. A ker je bil padec inflacije v regiji Adria v zadnjih mesecih strmejši kot drugod po vzhodi Evropi, so plače v regiji rasle tudi realno. V Sloveniji so se v prvem polletju 2023 povečale za 1,3 odstotka, skoraj šestodstotno rast realnih plač pa letos beleži Bosna in Hercegovina.

Produktivnost dela v regiji Adria se je v obdobju 2019–2022 povečala za 19 do 29 odstotkov, kar je delodajalcem omogočilo, da so zahtevam delavcev ugodili. V Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH so v istem obdobju plače rasle med 15 in 21 odstotki, torej manj od rasti produktivnosti. To pomeni, da je prostor za dodatno povišanje plač. V Srbiji in Severni Makedoniji so plače zrasle za 36 oziroma 27 odstotkov, kar je več kot rast produktivnosti, zato se je delež stroškov podjetij za plače delavcev tam povečal.

Obenem se spreminja struktura zaposlenih, saj raste delež zaposlenih v višje plačanih poklicih, pada pa v nižje plačanih. Vse več ljudi je zaposlenih v gradbeništvu, programiranju, zdravstvu, vse manj pa denimo v tekstilni proizvodnji.

Pomemben dejavnik so tudi strukturne spremembe na trgu dela, med njimi predvsem strm upad brezposelnih v zadnjih letih. V Evropski uniji se je brezposelnost v obdobju od 2014 do 2020 znižala za 40 odstotkov, na Hrvaškem je ta padec zaradi emigracij v druge države EU znašal celo 65 odstotkov v istem obdobju.

Nižje plače zaradi gospodarskega ohlajanja?

Nizka brezposelnost pomeni slabše pogajalsko izhodišče za delodajalce, po mnenju analitikov pa se v prihodnje to ne bo pomembno spremenilo. Čeprav že vidimo znake gospodarskega ohlajanja, to ne bo drastično povečalo števila brezposelnih, saj so delodajalci očitno pripravljeni "ohraniti (ali celo povečati) izdatke za plače v strahu, da bo ponovno zaposlovanje dražje, ko gospodarstvo ponovno dobi zagon". Rast brezposelnosti je zaradi demografske strukture v regiji Adria malo verjetna vsaj do konca desetletja, pravijo analitiki.

Plače v letu 2024

Nominalna rast bruto plač v regiji naj bi še nekaj časa ostajala v dvomestnem območju, napovedujejo. Leta 2024 se bo medletna rast plač verjetno upočasnila, stopnje pa bodo padle v nizko do srednje enomestno območje.

Glavna razloga za postopno umirjanje rasti sta ohlajevanje gospodarstva in upočasnitev inflacije. Manjše povpraševanje po delovni sili se kaže v statistiki prostih delovnih mest, kjer je medletni trend usmerjen navzdol od druge polovice lanskega leta. Drugi ključni element za podjetja bo zaščita dobičkonosnosti in/ali pokrivanje pomanjkanja kvalificirane delovne sile z uvozom tujih delavcev.

Delež tujih delavcev se bo povečeval; v naslednjih nekaj letih naj bi bilo na Hrvaškem okoli 15 odstotkov, v drugih državah okoli 10 odstotkov delovne sile.

Kritična demografska slika in pritiski na plače 

Matic Vošnjak iz svetovalnega podjetja Competo je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal, da je za Slovenijo značilna relativno stabilna rast plač, trenutna rast plač pa da je ena od najvišjih, ki so jih zabeležili. Kot enega od razlogov za to je izpostavil rast minimalne plače, ki pa je posledica visoke inflacije. Ker delodajalci zakonsko iz vnaprej predvidene mase plač najprej usklajujejo minimalne plače, se druge plače zvišujejo manj, kot bi se sicer. Podjetja namreč maso plač načrtujejo vnaprej, minimalna plača pa se usklajuje januarja. Ob tem je dodal, da obstaja določena mera negotovosti, koliko lahko podjetja dvigujejo druge plače.

Pritisk na rast plač se bo nadaljeval tudi v prihodnje, meni Vošnjak. Med drugim je opozoril tudi na kritično demografsko sliko v Sloveniji. ''Slovenija bo leta 2030 deveta najstarejša država na svetu, leta 2050 pa peta najstarejša država na svetu, resnega interesa po privabljanju in predvsem po integraciji tujcev v Sloveniji pa nimamo,'' je poudaril Vošnjak in ob tem dodal, da bo delovno aktivno prebivalstvo, ki ga bo vedno manj, pričakovalo tudi višje plače. Višina plače in bonitete so po raziskavah, ki jih opravljajo s podjetjem Herman in partnerji med 100 največjimi delodajalci v Sloveniji, eden od najpomembnejših dejavnikov (na četrtem mestu) pri odločanju Slovencev, ali bi zamenjali službo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar