Kakšen vpliv bo imelo svetovno prvenstvo na ameriško gospodarstvo

Mednarodni športni dogodki so običajno veliki generatorji prihodkov. In ni večjega odra kot svetovno prvenstvo v nogometu. Letošnja iteracija mundiala prihaja v rekordni zasedbi: rekordno je število ekip in gostiteljev turnirja, zato številni ekonomisti logično pričakujejo tudi rekordni priliv prihodkov.

H gospodarskim pričakovanjem dogodka, na katerem bo prvič v zgodovini svetovnega prvenstva za naslov prvaka tekmovalo 48 reprezentanc, prispeva tudi dejstvo, da so ZDA glavni gostitelj. Ameriški domači trg je namreč največji na planetu.

Vrednost ameriškega trga medijev in zabave je ocenjena med 649 milijardami in 1,43 bilijona dolarjev, odvisno od obsega vključenih sektorjev. Kot največji trg zabave na svetu po podatkih Mednarodne trgovinske uprave (ITA) zajema več kot 23 odstotkov celotne svetovne industrije.

Ob tem si mane roke predvsem Fifa, krovno organizacijsko telo mednarodnega nogometa. Fifa na račun mundiala napoveduje kar 30,5 milijarde dolarjev prihodkov za vse tri države gostiteljice skupaj, turnir pa naj bi po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) generiral tudi 40,9 milijarde dolarjev dodatnega svetovnega BDP ob hkratnem ustvarjanju približno 824 tisoč delovnih mest.

Astronomski so tudi stroški organizacije, ki lahko po podatkih študije svetovalnega podjetja OpenEconomics dosežejo 13,9 milijarde dolarjev. Največji, skoraj 11-milijardni stroški bodo padli na ameriška pleča. O številkah za organizacijo mundiala pišemo na povezavi.

Kakšni bodo torej makroekonomski učinki organizacije svetovnega prvenstva v nogometu v Severni Ameriki? Kolikšen del pogače bo absorbiralo ameriško gospodarstvo in ali lahko prihodki presežejo stroške?

Bloomberg

 

30-milijardni bombonček

Makroekonomski vplivi tovrstnih dogodkov so navadno začasni. Prav tako je 17,2-milijardni učinek, kolikor WEF ocenjuje, da bo dodatek BDP-ju ZDA zaradi mundiala, razmeroma minimalen za 31,4-milijardno gospodarstvo. V praksi gre za preusmerjanje že obstoječe potrošnje, in ne za ustvarjanje nove dodane vrednosti. Bruto output prvenstva v ZDA bo po podatkih WEF 30,5 milijarde.

Nekatere neodvisne ocene učinkov so nižje od Fifinih in WEF. Banka Saxo je denimo izračunala, da bodo ZDA deležne komaj 0,1-odstotnega prirastka BDP, zaradi česar je svetovno prvenstvo povsem obroben dejavnik rasti največjega gospodarstva sveta.

Prvenstvo naj bi po svetu ustvarilo 823.474 delovnih mest s polnim delovnim časom oziroma njihovih ekvivalentov, v lanski študiji ugotavlja WEF. Od tega naj bi jih 184.679 nastalo v ZDA, preostalih 638.796 pa v drugih državah.

V državah gostiteljicah bo največji učinek na zaposlovanje v nastanitvenem sektorju, kjer naj bi dogodek ustvaril 31.660 delovnih mest. Sledita letalski promet z 20.055 in tehnične dejavnosti s 17.097 delovnimi mesti. Študija je bila narejena pred vojno v Iranu, ki je zadala močan udarec globalni letalski industriji.

V drugih državah bo največ delovnih mest nastalo v trgovini na debelo in drobno, in sicer 72.167. Sledita obramba in varnost z 48.853 ter kmetijstvo s 44.193 delovnimi mesti. Kljub višjim dohodkom iz dela bo učinek na število delovnih mest v ZDA razmeroma manjši. Razlog so strukturne značilnosti ameriškega trga dela, kjer je zaposlenost v večji meri skoncentrirana v poklicih z višjo dodano vrednostjo.

Sektorji, ki bodo največ pridobili

Glede na isto študijo naj bi mundial ustvaril za 8,28 milijarde dolarjev širših družbenih in gospodarskih koristi. Največji del odpade na turizem, kjer so koristi ocenjene na 5,16 milijarde dolarjev. Ocena vključuje potrošniški presežek obiskovalcev med turnirjem in dolgoročnejše učinke na turizem v naslednjih letih.

Športne koristi so ocenjene na 2,60 milijarde dolarjev. Temeljijo predvsem na številu lokalnih gledalcev, pri čemer analiza upošteva prihranke v zdravstvu, nižjo stopnjo kriminala in tudi negativne učinke, kot so stroški poškodb. Koristi na področju zabave so precej manjše in znašajo 520 milijonov dolarjev.

Družbena donosnost naložbe (SROI) za svetovno prvenstvo v ZDA je ocenjena pri 4,03, v ločeni analizi navaja Šola za poslovne vede in menedžment v Ženevi. To pomeni, da naj bi vsak dolar gospodarskih stroškov, povezanih s turnirjem, družbi prinesel 4,03 dolarja družbene vrednosti.

Bloomberg

 

Ocena temelji na primerjavi med 6,88 milijarde dolarjev družbenih koristi in 1,71 milijarde dolarjev gospodarskih stroškov. Neto sedanja družbena vrednost turnirja v ZDA je tako ocenjena na 5,17 milijarde dolarjev.

Med največjimi prejemniki dodatne potrošnje naj bi bil gostinski sektor. Fifina študija ocenjuje, da bi lahko nastanitvene in prehranske storitve ameriškemu gospodarstvu prinesle več kot 2,4 milijarde dolarjev dodane vrednosti. Koristi se pričakujejo tudi za trgovce, kratkoročne najeme, telekomunikacijska podjetja, finančne storitve in druge dejavnosti, ki bodo izkoristile začasno povečanje števila prebivalcev v gostiteljskih mestih.

Gospodarski vpliv v Mehiki in Kanadi

Mehika kot najrevnejša izmed gostiteljic izstopa kot relativna zmagovalka, saj naj bi se v državno blagajno stekle tri milijarde dolarjev pričakovanih gospodarskih koristi, ki zajemajo med 0,2 in 0,5 odstotka njenega BDP.

Del prebivalcev pa opozarja, da je navdušenje nad turnirjem v Mehiki zadržano zaradi varnostnih skrbi, dejstva, da država gosti le 13 od 104 tekem, in vse višjih stroškov, kot poroča CNN. Največ kritik leti na cene vstopnic, ki so za povprečnega Mehičana tako rekoč nedosegljive: za uvodno tekmo v Mehiki so se gibale med 3.000 in 10.000 dolarji, medtem ko minimalna plača znaša približno 18 dolarjev na dan.

Vsako izmed treh mehiški mest, ki gostijo mundial, je od zvezne vlade že dobilo sredstva v vrednosti 330 milijonov evrov, mehiška prestolnica pa je za svetovno prvenstvo doslej namenila 1,33 milijarde dolarjev. Ta denar bo namenjen predvsem gradbenim projektom, povezanim z nogometno infrastrukturo in mobilnostjo.

Kanada lahko medtem računa na približno 3,8 milijarde kanadskih dolarjev koristi, čeprav analitiki ugotavljajo, da je treba te številke pretehtati glede na znatne javne stroške same organizacije.

Kanadski proračunski urad je nedavno ocenil, da bodo zvezna, provincialna in lokalna raven oblasti za 13 tekem v Torontu in Vancouvru skupaj porabile okoli 1,07 milijarde kanadskih dolarjev oziroma približno 780 milijonov ameriških dolarjev. Zvezna vlada naj bi prispevala 473 milijonov kanadskih dolarjev oziroma okoli 339 milijonov dolarjev.

Brez gradnje stadionov pred mundialom

Ena glavnih prednosti ZDA kot gostiteljice svetovnega prvenstva je obstoječa infrastruktura. Stadioni, kjer bodo odigrane tekme, so namreč sodobni objekti, ki jih redno uporabljajo ekipe lige NFL in organizatorji drugih dogodkov, zato se bo država izognila visokim stroškom gradnje novih prizorišč.

Molly Peters za Bloomberg Businessweek

 

To pomeni, da bo večji del gospodarskih učinkov turnirja usmerjen v sektorje, kot so promet, varnost, tehnologija, telekomunikacije, gostinstvo in urbane izboljšave, ugotavlja študija Fife. Gostiteljska mesta, med njimi New York, Miami, Los Angeles, Dallas, Houston, Atlanta, Seattle in Boston, pričakujejo velik priliv tujih obiskovalcev, ki bodo trošili za nastanitve, prehrano, prevoz, zabavo in nakupe.

Profesor Bent Flyvbjerg z Univerze v Oxfordu ugotavlja, da končni stroški gostovanja tovrstnih tekmovanj prvotno zastavljene proračune v povprečju astronomsko presežejo za kar 172 odstotkov. To gre predvsem na račun izgradnje dragih in kolosalnih športnih objektov, ki presegajo uvodne stroškovne napovedi, po zaključku turnirja pa hitro propadajo in ne generirajo nobene dodane vrednosti. To za letošnji mundial ne velja.

"Razvitost športne infrastrukture v državah gostiteljicah omogoča organizacijo prvenstva tako rekoč brez gradnje novih stadionov, ob le nekaj prenovah in prilagoditvah obstoječih objektov. Gre torej za skorajda zrcalno sliko preteklega mundiala v Katarju. Fifa je pri sestavljanju urnika, ob upoštevanju številnih dejavnikov, izkoristila tudi prednosti tovrstne infrastrukture, zato bosta denimo obe polfinalni tekmi odigrani v klimatiziranih stadionih, kjer bo kljub zgodnejšemu začetku zagotovljena primerna temperatura," športno infrastrukturo opisuje strokovnjak za šport Florijan Ropert.