Brezposelnost med mladimi: Vse manj jih verjame idealu o trdem delu

Stopnja brezposelnosti med mladimi je zaradi vrste razlogov navadno višja kot splošna stopnja, a vsaj v Sloveniji ne dosega kritične ravni kot v nekaterih drugih gospodarstvih.

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta brez dela sedem odstotkov mladih (15–24 let). To je skoraj dvakratnik splošne stopnje brezposelnosti, ki je bila v istem obdobju 3,8-odstotna, a obenem malo v primerjavi z več kot petino brezposelne mlade populacije v večjih državah, od Kitajske do sosednje Italije.

Med pandemijo je delež mladih brezposelnih v Sloveniji narasel na okoli 15 odstotkov, saj so bila z zaprtji najbolj na udaru delovna mesta, ki jih pogosto zasedajo mladi, denimo dela v gostinstvu ali maloprodaji.

"V splošnem je med mladimi zaznati prepričanje, da ideal tega, da se s trdim delom daleč pride, ne velja več in da z izjemo redkih področij (na primer programiranje) ne glede na njihovo delavnost in produktivnost ne bodo zmožni doseči stvari, ki so jih generacije pred njimi pri tej starosti lahko imele (stanovanje, družino, možnost varčevanja), kar je razlog za razočaranje," je za Bloomberg Adria pojasnila partnerica pri kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač.

Na Kitajskem, na primer, stopnja brezposelnosti med mladimi (16–24 let) v urbanih območjih že tri mesece vztraja nad 20 odstotki, junija je znašala 21,3 odstotka. Julija so oblasti prekinile objavljanje te statistike, uradno zaradi potrebe po drugačni metodologiji, je poročal Bloomberg. V trenutno metodologijo so zajeti tudi študenti, katerih "glavna naloga je študij," je dejal Fu Linghui, predsednik državnega statističnega urada.

Podobno kot so mladi zaposleni na Zahodu v času pandemije in po njej svoje frustracije s trgom dela izražali v trendih, kot so velika odpoved (the great resignation), tiha odpoved (quiet quitting) in minimalni ponedeljki (bare minimum Mondays), svojo nejevoljo izražajo tudi mladi Kitajci. Na kitajskih družbenih omrežjih se namreč širijo zapisi o 'ležanju pri miru' (lying flat), ki kot tiha odpoved pozivajo k opravljanju le najnujnejših nalog, da pridemo skozi mesec, medtem ko tisti najbolj razočarani nad stanjem 'puščajo stvari, da zgnijejo' (letting it rot).

STA

Razlog za visoko brezposelnost mladih na Kitajskem je počasno okrevanje gospodarstva po pandemiji, ki je lani zraslo le za tri odstotke, regulacija sektorjev tehnologije, izobraževanja in nepremičnin pa je vodila v številno izgubo delovnih mest na teh področjih. Medtem število novih diplomirancev vztrajno raste, prav poleti pa stopnja brezposelnosti med njimi poskoči, saj se diplomanti po koncu akademskega leta podajo na trg dela. Letos naj bi se delovni sili pridružilo novih 12 milijonov diplomirancev, piše Bloomberg.

Na trg delovne sile vstopa generacija Z, katere pričakovanja odslikujejo njihove vrednote. "Generacija Z si želi več kot 'le' službo. Občutek je, da v odnosu podjetje-zaposleni dajejo večji poudarek zadovoljitvi lastnih potreb kot delodajalčevih. Zavedajo se, da imajo ogromno možnosti za menjavo in izbiro. Bolj so pripravljeni tvegati kot prejšnje generacije. Imajo občutek, da so delodajalci bolj usmerjeni k zadovoljevanju lastnih potreb (dobiček, rast) kot pa delu v skupno dobro," je dejala Novak Kač. Iz tega izhaja potreba po močnem ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.

Poleg Kitajske imajo podobne težave tudi nekatere evropske države. Junija je bilo v Grčiji 23,6 odstotka mladih brez dela, v Španiji 27,4, v Italiji 21,3, na Švedskem pa slabih 25 odstotkov. Povprečje evrskega območja za junij je 13,8 odstotka mladih pod 25 let, povprečje EU pa 14,1 odstotka po podatkih Eurostata.

Med glavnimi izzivi pri zaposlovanju mladih Novak Kač navaja pomanjkanje relevantnih delovnih izkušenj in visoka plačna pričakovanja tudi na začetku delovne poti. Študentsko delo redkokdaj pomeni strokovne pozicije in navadno poteka v lokalih, trgovinah, skladiščih in tako dalje, delodajalci pa tudi za začetniško pozicijo pričakujejo nekaj izkušenj. "Zaradi skepticizma glede tega, ali je res mogoče počasi in vztrajno priti do plače,  ki bi pri trenutnih cenah življenjskih dobrin omogočala spodobno življenje, bi mnogi mladi radi že za prvo zaposlitev prejemali razmeroma visoko plačo," pravi Novak Kač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar