E-pismo: Davčna svoboda: minimalna plača junija, najbolje plačani šele septembra

Dobro jutro. Velik del zaposlenih Slovencev od četrtka lažje diha. Ampak ne zaradi čistega zraka. Razlog se skriva v obdavčitvi. Po tej metodologiji je večina zaposlenih v teh dneh dosegla davčno svobodo. Z datumom se obeleži dan, ko je delavec plačal davke in prispevke ter je začel služiti denar zase. Datum je odvisen od uporabljene metodologije in stopnje davčne obremenitve. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je povprečna obdavčitev 45,3 odstotka, po Tax Foundation pa 46,17 odstotka.

Kdaj ste torej zares dosegli davčno svobodo? Po podatku OECD bi to pomenilo ponedeljek, 15. junija, po izračunu Tax Foundation pa četrtek, 18. junija. Davčni primež za različne plače smo primerjali še s pomočjo kalkulatorja Data.si.

Kdaj začnete delati zase?

Po slednjem izračunu so Slovenci s povprečno plačo postali davčno svobodni v sredo, 17. junija. Vsi, ki prejemajo minimalno plačo, so vse davke poravnali približno dva tedna prej - 5. junija. Kdor prejema dva tisoč evrov neto plače, ima po našem izračunu 46,8-odstotno davčno obremenitev in bo ta dan dosegel v nedeljo, 21. junija. Če prejemate tri tisoč evrov neto plače, se datum davčne svobode premakne na 1. julij. Še teden dni dlje, do 8. julija, bodo morali potrpeti vsi s štiri tisoč evri neto plače, kjer davčni primež znaša 51,6 odstotka.

Ne gre za skupno oziroma končno efektivno obdavčitev. V številki niso upoštevani davki, ki jih plačate ob nakupu oblek, hrane ali goriva. Prav tako niso upoštevane omrežnine, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vinjeta ali RTV prispevek. Če bi upoštevali tudi DDV, trošarine in druge dajatve, bi bila dejanska skupna obremenitev višja, pri marsikomu višja od 50 odstotkov.

Pri še višjih dohodkih se davčna obremenitev bistveno ne povečuje več. Po izračunih za 100.000 evrov neto mesečne plače skupna obremenitev doseže približno 66,7 odstotka stroška dela, kar kaže, da se sistem pri najvišjih dohodkih približa zgornji meji obremenitve. Oseba s takšno plačo bi davčno svobodo praznovala šele 3. septembra.

Tudi OECD pritrjujejo, da je delo visoko obdavčeno

OECD je pred dnevi v Ljubljani predstavil nov dvoletni ekonomski pregled za Slovenijo. Pravijo, da je obdavčitev v Sloveniji visoka. Pri tem so izpostavili obdavčitev dela, ki naj bi zavirala zaposlovanje. Sloveniji tako predlagajo davke, ki podpirajo potrošnjo, in pa obdavčitev premoženja - davek na nepremičnine. V OECD menijo, da mora Slovenija nadaljevati fiskalne reforme, da bi zmanjšala fiskalni primanjkljaj. Primanjkljaj se je lani povečal. Med glavnimi dejavniki povečanja primanjkljaja OECD izpostavlja rast plač v javnem sektorju. Ob tem so posebej omenili, da bi bilo treba ponovno razmisliti o zimskem regresu.

Spodbujanje večje konkurence na finančnih trgih, zmanjšanje davčnih spodbud za naložbe v nepremičnine in širitev zasebno financiranih pokojnin bi lahko usmerili več prihrankov v produktivne naložbe, predlagajo. Zmanjšanje državnega lastništva v zavarovalniškem sektorju ter odprava pretiranih regulativnih ovir v storitvenih poklicih bi prav tako podprla investicije in dolgoročno rast. Kaj vse je OECD še predlagala, smo pisali v članku na povezavi.

Šircelj napoveduje predvsem znižanje davkov

Ob prevzemu položaja finančnega ministra smo se pogovarjali z Andrejem Šircljem. Na vprašanje, ali razmišljajo tudi o novih davkih, je odgovoril, da koalicijska pogodba predvideva predvsem nižanje davkov. ''Koalicijska pogodba je zastavljena za štiriletno obdobje, kar ne pomeni, da bomo vse ukrepe sprejeli že v prvem letu ali celo prvem mesecu mandata. V njej predvidevamo znižanje najvišje stopnje dohodnine s 50 na 40 odstotkov, povečanje splošne olajšave ter ugodnejšo obdavčitev delnic oziroma kapitalskih dobičkov.''

Z omenjenimi ukrepi si Slovenci, tako tisti z najvišjimi prihodki kot tudi tisti z nižjimi in srednje visokimi, lahko obetajo višje neto plače oziroma nižjo davčno obremenitev dela. To pomeni, da bodo davčno svobodo dosegli prej.

''Govorimo predvsem o davčnih razbremenitvah, ne o povečevanju davkov. Ob tem pa je treba znova poudariti, da govorimo o štiriletnem obdobju, zato ni realno pričakovati, da se bo vse to zgodilo že v prvem letu, še zlasti ne v trenutnih javnofinančnih razmerah,'' je še povedal Šircelj. Celoten intervju preberite na povezavi.

Lep preostanek vikenda.