Rekordno nizka brezposelnost je dobra novica za družbo in slabša novica za kadrovske agencije – sploh v pogojih, ko je domači kadrovski bazen prazen. Januarja je anketna brezposelnost v Sloveniji znašala 3,2 odstotka, na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) pa je bilo prijavljenih slabih 55 tisoč kandidatov – polovica je dolgotrajno brezposelnih. Delodajalci že kronično tarnajo nad pomanjkanjem usposobljene delovne sile, predvsem v tehničnih poklicih, predelovalni dejavnosti in gostinstvu. Zanimalo nas je, kako vse to vpliva na poslovanje kadrovskih agencij?
"Povpraševanje in ponudba se z naše perspektive v zadnjih mesecih nista tako drastično spremenila, da bi to vplivalo na naše poslovanje," pravijo v kadrovski agenciji Manpower. Tudi na portalu MojeDelo.com ne zaznavajo upada prometa – niti na delodajalski niti na delavski strani. Situacija kadrovskih agencij pa vseeno ni čisto rožnata.
"To obdobje je izjemno neugodno tudi za kadrovska podjetja," priznava Tilen Prah, prokurist kadrovske agencije Kariera. "Povpraševanje po kadrih in odličnih kandidatih je sicer veliko, vendar pa so poti do teh kandidatov vse bolj kompleksne, daljše in velikokrat tudi neuspešne."
Preberi še
Trg dela v Sloveniji ostaja vroč, delavci pa težji pogajalci
Stopnja anketne brezposelnosti januarja upadla na 3,2 odstotka; medletno 0,9 odstotne točke nižja.
01.03.2023
Najvišje povišice ob menjavi zaposlitve
V prvi polovici 2022 je plače zvišalo 83 odstotkov vprašanih delodajalcev.
22.02.2023
Delo na daljavo kot univerzalno zdravilo?
Poleg preprečevanja okužb s koronavirusom je delo na daljavo dobro tudi za promet in okolje.
27.02.2023
Lidija Jerkič, prva dama sindikatov: Pri nas je kapital premalo obdavčen
Objavljamo intervju z Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
24.02.2023
"Več kot 90 odstotkov vseh postopkov se je v zadnjih letih preselilo na internet – in to je ključna sprememba. V zadnjih dveh letih smo poleg tega vpeljali elektronski podpis pogodb o zaposlitvi in drugih dokumentov, povezanih z zaposlitvijo," navaja Prah. Kljub temu naj bi agencija Kariera v letu 2022 ob enaki višini prihodkov, kot jih je imela leta 2021, zabeležila za okoli petino nižji dobiček.
Ostale agencije poslovnih rezultatov preteklega leta niso želele razkriti.
Prah pravi, da je iskanje kadrov povečini uspešno za dejavnosti z višjo dodano vrednostjo – informacijska tehnologija, farmacija, finance – ali za ugledna podjetja. Kadrovanje v ostalih branžah in za ostala podjetja pa postaja vsak dan težavnejše. "Vseh teh težav, povečanja stroškov, neuspešnih iskanj pa seveda ne moremo in ne želimo pretopiti v končno ceno storitev," pravi Prah, zaradi česar iščejo rezerve v notranjih procesih in optimizaciji poslovanja.
Izbirčnost delavcev in strukturno pomanjkanje specifičnih talentov
Slovenski kadrovski bazen je prazen, kar pomeni, da je dober kader "že oddan". Zato morajo delodajalci in kadrovske agencije talente "krasti" drugim podjetjem. To pa storijo tako, da delavcu ponudijo tisto, kar morda pri obstoječem delodajalcu pogreša. "Vsekakor to pomeni višjo plačo, pa tudi boljše pogoje dela, boljše odnose na delovnem mestu, možnost napredovanja," našteva Mirjam Kmetič, specialistka za privabljanje kadrov v agenciji Manpower.
Zaradi izjemnega pomanjkanja kadra v zadnjih letih so se plače in delovni pogoji v večini slovenskih podjetij že močno popravili, izpostavlja Prah. Ob vse večjem tekmovanju za delovno silo pa še vedno drži, da bo podjetje bistveno lažje našlo in obdržalo kandidate, če bo poleg dobre plače in klime "še aktivno skrbelo za svoj ugled ter za podporo lokalnemu okolju in dobrodelnosti".
Na lovu pa niso samo podjetja, ampak tudi delavci, ki skušajo situacijo na trgu dela obrniti sebi v prid. "Še posebej od pandemije dalje, saj je marsikdo v sebi takrat sprejel odločitev, da si želi poiskati delodajalca z boljšo kulturo, bolj kakovostnimi odnosi in bolj smiselnim delom ter imeti bolj uravnoteženo življenje," je za Bloomberg Adria povedala Laura Smrekar, partnerka v kadrovski agenciji Competo.
Smrekar pravi, da imajo podjetja, ki že leta vlagajo v ljudi in poslovno kulturo, danes bistveno manj težav s pridobivanjem ključnih kadrov. Kadrovska agencija Competo se je zato v zadnjem času osredotočila predvsem na ta segment. "Naša vloga je zadnje čase vse bolj svetovalska – naročniku posredujemo konkretne podatke s trga, predstavimo jim dejstva, realno sliko. Delodajalci z naše strani dobijo povratno informacijo glede svoje privlačnosti kot delodajalca in konkurenčnosti z vidika plače," razlaga Smrekar.
Iskanje primernih talentov je postalo mednarodna operacija
Poleg neprivlačnosti določenih (deficitarnih) poklicev med mladimi in njihove splošne izbirčnosti pa se v Slovenij soočamo tudi z neskladjem med potrebami delodajalcev in ponudbo kadra na trgu dela. Podjetja in kadrovske agencije morajo tako kader včasih iskati onkraj državne meje.
"Tukaj mora vstopiti država – s podpornimi mehanizmi, preprostimi in jasnimi postopki, ki pomagajo tem podjetjem pridobiti kader iz tujine," meni Tilen Prah. "Ker v Sloveniji za nekatere branže preprosto ni več kadra in ga verjetno nikoli več ne bo." V Karieri so sicer leta 2021 odprli specializiran oddelek, ki slovenskim podjetjem pomaga pri iskanju in selekciji tujega kadra, prav tako pa pomagajo urediti delovna dovoljenja za tujce. Zaradi akutnega pomanjkanja kadra v zdravstvu pa bodo kmalu začeli s t. i. "roadshowi" v tujini, "na katerih bomo predstavljali delovna mesta v zdravstvu za zdravstvene ustanove v Sloveniji", nam je zaupal sogovornik.
Podobno storitev nudijo tudi v agenciji Manpower, saj so regionalno prisotni tudi v drugih državah, zaradi česar imajo hiter dostop do široke baze kandidatov. A tudi v tujini primernega kadra ni na pretek, opozarjajo. "Veliko kandidatov iz bazena držav regije Adria išče priložnost v Evropski uniji (EU). Slovenija je zanje zgolj 'vmesna postaja'," pravi Kmetič.
Trg dela bo najverjetneje ostal vroč
Nihče od sogovornikov sicer ne pričakuje porasta brezposelnosti v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih. Tudi če bo prišlo do krize, Prah ocenjuje, da se bo brezposelnost v prvem letu dvignila le minimalno. Po Prahovih ocenah danes v Sloveniji manjka od deset do 30 tisoč delavcev, gospodarska kriza pa se na trgu dela vedno pozna z zamikom.
"Določena podjetja se bodo v prihodnjih mesecih sicer srečala s presežkom delavcev predvsem zaradi opustitve določenih dejavnosti, manjšega obsega naročil in naraščajočih stroškov," pa razmere na trgu dela ocenjuje Mirjam Kmetič. "Vendar pričakujemo, da bo večina zaposlenih našla novo zaposlitev v dokaj kratkem času, saj je na drugi strani veliko delodajalcev, ki kader nujno potrebujejo."