"Če želimo, da govedina ostane na mizah potrošnikov, je treba zvišati odkupne cene za kmete"

Življenjski stroški v Evropi ostajajo visoki kljub umirjanju splošne inflacije, pri čemer hrana ostaja eden od največjih pritiskov na gospodinjstva. V Sloveniji se je lani skupna inflacija znižala na 2,7 odstotka, vendar so cene hrane in brezalkoholnih pijač še naprej rasle hitreje od povprečja in postale glavni dejavnik rasti življenjskih stroškov, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).

Po podatkih državnih statistikov so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v letu 2025 zvišale za 4,5 odstotka, kar je več kot splošna inflacija in največji posamični prispevek k letni rasti cen. Podražitve so bile zlasti izrazite pri osnovnih živilih, ki zajemajo velik del potrošniške košarice, kar povečuje pritisk na kupno moč gospodinjstev in poglablja razkorak med umirjanjem inflacije v makroekonomskih kazalnikih in dejanskimi stroški vsakdanjega življenja.

Decembrska analiza Inštituta za ekonomske raziskave (IER) potrjuje, da hrana in brezalkoholne pijače predstavljajo vse večji del družinskih proračunov: njihov delež v celotnih izdatkih gospodinjstev se je med letoma 2022 in 2025 povečal za 2,21 odstotne točke na 21,83 odstotka.

Po podatkih Eurostata so se v Sloveniji v letu 2025 cene posameznih prehranskih izdelkov gibale precej neenakomerno. Najizrazitejša rast je bila zabeležena pri govejem in telečjem mesu, kjer so se cene zvišale za 18 odstotkov, ter pri čokoladi, ki se je podražila za 17 odstotkov, kar odraža razmere na globalnih trgih surovin, o čemer smo že večkrat poročali. Občutno višje so bile tudi cene masla (+12 odstotkov), medtem ko je bila rast pri zamrznjenem sadju zmernejša (6 odstotkov). Nasprotno so se jajca v Sloveniji podražila le za en odstotek, kar kaže na precejšnje razlike med posameznimi živili in potrjuje, da rast cen ni enakomerno porazdeljena po celotni prehranski košarici.

Zakaj hrana ostaja draga: tržni šoki in ranljivost slovenskega trga

Po mnenju agrarnih ekonomistov podražitve hrane niso posledica zgolj splošne inflacije, temveč predvsem tržnih šokov in strukturnih neravnovesij v preskrbi. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete opozarja, da so pri številnih živilih cene zrasle zaradi pomanjkanja blaga in zmanjšane ponudbe, kar se nato neposredno prelije v končne cene za potrošnike. ''Gre za običajen tržni šok. Ko pride do primanjkljaja ponudbe, cene neizogibno rastejo. Če želimo ohraniti govedino na mizah potrošnikov, morajo odkupne cene pokriti stroške kmetov, kar se nato neposredno odrazi tudi v maloprodajnih cenah,'' pojasnjuje Kuhar.

Posebnost Slovenije je po njegovih besedah majhnost in visoka občutljivost trga, zaradi česar se spremembe v širšem evropskem okolju hitro prenesejo v domače cene. ''Slovenski trg je zelo majhen in zelo reaktiven. Spremembe v strukturi evropskega kmetijstva in trgovine se k nam prenesejo bistveno hitreje kot v večje države. Poleg tega imamo trg z visoko stopnjo koncentracije trgovine – trgovci se med seboj zelo natančno opazujejo in temu primerno tudi prilagajajo cene,'' dodaja.

"Ko pride do primanjkljaja ponudbe, cene neizogibno rastejo," opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Foto: Biotehniška fakulteta

Kljub temu pa so napovedi prihodnjih gibanj cen še vedno omejene. Po mnenju agrarnega ekonomista Emila Erjavca bi bila za zanesljivo napoved trendov potrebna poglobljena in sistematična raziskava, za katero v Sloveniji, kot pravi, trenutno ni zadostnega interesa. Tudi Kuhar pritrjuje, da so verodostojne napovedi zaradi hitro spreminjajočega se gospodarskega in političnega okolja težko izvedljive, saj na gibanje cen hrane vpliva vrsta nepredvidljivih dejavnikov.

Inflacija hrane po evropsko: najslabše jo je odnesla Turčija, Slovenci v zlati sredini

Podobno kot v Sloveniji tudi drugod po Evropi cene hrane ostajajo pomemben dejavnik inflacije, čeprav se je skupna rast cen v letu 2025 umirila. Po podatkih Eurostata so se povprečne cene hrane v Evropski uniji lani povečale za 2,8 odstotka, vendar agregatni podatek prikriva velike razlike tako med posameznimi državami kot tudi med vrstami živil.

Najizrazitejšo rast cen hrane je zabeležila Turčija, kjer so se cene zvišale skoraj za 33 odstotkov, kar odraža kombinacijo visoke splošne inflacije, šibke valute in motenj v dobavnih verigah. Med evropskimi državami zunaj EU izstopa tudi Kosovo s 7,6-odstotno rastjo cen hrane. Znotraj Evropske unije je bila inflacija hrane najvišja v Romuniji (6,7 odstotka), visoke stopnje rasti – med štirimi in sedmimi odstotki – pa so beležile še Bolgarija, baltske države in del Balkana. Slovenija se skupaj s Severno Makedonijo in nad Hrvaško – s približno 4,7-odstotno rastjo cen hrane – uvršča na sredino evropske lestvice, vendar nad povprečje EU.

Na drugi strani spektra je Švica, edina evropska država, kjer so se cene hrane v letu 2025 v povprečju znižale (-1,1 odstotka). Med največjimi gospodarstvi EU je bila rast cen hrane najnižja v Franciji (0,7 odstotka), medtem ko sta Nemčija in Španija zabeležili približno 2,1-odstotno rast, Italija pa 2,5 odstotka.

Najbolj izrazite podražitve čokolade, zamrznjenega sadja in osnovnih beljakovin

Podatki Eurostata kažejo, da so se posamezne skupine živil dražile bistveno hitreje od povprečja. Največji skok cen je zabeležila čokolada, ki se je na ravni EU podražila za skoraj 18 odstotkov, predvsem zaradi višjih cen kakava in motenj v svetovni preskrbi. Močno so se podražili tudi zamrznjeno sadje (+13 odstotkov) ter goveje in telečje meso (+10 odstotkov), kar kaže na trajne pritiske v živinoreji in predelovalni industriji.

Ekonomist Kuhar poudarja, da je treba razlikovati med luksuznimi in osnovnimi dobrinami. Medtem ko podražitve kave in čokolade sicer pritegnejo pozornost, večje tveganje za gospodinjstva pomenijo rasti cen osnovnih živil. ''Kava in čokolada sta v ekonomskem smislu luksuzni dobrini. Večji in dolgoročno bolj problematičen trend pa je draženje osnovnih dobrin, kot so mleko, sadje in meso,'' opozarja.

Podatki Eurostata kažejo, da so se posamezne skupine živil dražile bistveno hitreje od povprečja. Foto: Depositphotos

Med osnovnimi živili so se v Evropi opazno povišale tudi cene jajc (+8,4 odstotka), masla (+8,3 odstotka) ter jagnjetine in kozjega mesa (+ 7,2 odstotka ). Rast cen je bila zabeležena tudi pri svežem mleku (+5,7 odstotka), sadju in zelenjavi (okoli +5 odstotkov) ter perutnini (+4,4 odstotka), kar neposredno vpliva na stroške osnovne prehrane gospodinjstev.

Padci cen ostajajo izjema

Znižanje cen je bilo v letu 2025 omejeno na ozek nabor izdelkov. Najizraziteje se je pocenilo olivno olje (–22,9 odstotka), predvsem zaradi izboljšanih letin po preteklih sušnih letih. Padle so tudi cene sladkorja (–11 odstotkov), olj in maščob (–5,4 odstotka) ter krompirja (–5,2 odstotka), vendar ti padci niso bistveno ublažili splošnega pritiska višjih cen hrane.

Razlike med državami so še zlasti izrazite pri posameznih izdelkih. Čokolada se je v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Litva in Estonija, podražila za več kot 30 odstotkov. Inflacija zamrznjene hrane se je gibala od zgolj dveh odstotkov na Islandiji do več kot 30 odstotkov v Estoniji, medtem ko so se cene govejega mesa v posameznih državah zvišale tudi za več kot petino. Pri jajcih so bile najvišje podražitve zabeležene na Kosovu, Češkem in Slovaškem, kjer so cene narasle za približno četrtino ali več.