Kaj razkriva bilanca Tine Maze in zakaj bi jo morali posnemati

Pred časom smo pisali, da ima nekdanja slovenska smučarska šampionka Tina Maze na računu milijone evrov, ki tam le 'spijo' (kar pravzaprav ni nič drugače od večine Slovencev, ki imajo po zadnjih podatkih Banke Slovenije na računih bank prek 29 milijard evrov, od tega 24,5 milijarde preprosto na računu in zanje ne prejemajo nikakršnih obresti). To je bilo v času visoke inflacije, kar pomeni, da je na računu resda ohranjala znesek, številko, medtem ko je kupna moč hitro padala. O tem smo pisali v članku Primer, kako lahko inflacija odškrtne na banki speče evre.

Tokratni vpogled v bilanco stanja njenega podjetja - v Ajpesu je zadnja za leto 2024 - razkriva spremembo: postavka denarna sredstva se je iz 2,7 milijona evra, kolikor je imela na računu v 2023, zmanjšala na 973 tisoč evrov. Na drugi strani se je v enem letu za skoraj dva milijona evrov povečala postavka dolgoročne finančne naložbe. Za kakšno naložbo se je odločila in kakšen donos ji prinaša, ni razvidno. Bo pa o tem mogoče ugibati skozi izkaz poslovnega izida, ko bo objavljeno letno poročilo za leto 2025.

Edina ženska smučarka na svetu, ki ji je v eni sezoni uspeli zbrati več kot dva tisoč točk, je naredila korak, novo leto pa je kot nalašč čas, da ga naredite tudi vi (če ga še niste). Mogoče bo kdo rekel, da nima milijonov, ki bi jih upravljal, a tudi z malimi privarčevanimi zneski je mogoče priti daleč, če le ne obstanejo na računu ali šparovcu, pri tem pa izpostavljamo obrestno obrestni račun, katerega prava moč se pokaže skozi daljše časovno obdobje.

Poglejmo primere, pri katerih smo računanje zaupali umetni inteligenci - ChatGPT. Predpostavimo, da naslednjih 40 let vsak mesec vplačate 100 evrov v naložben produkt, ki nosi 5-odstotne obresti (p.a.). To pomeni 48 tisoč evrov dejanskega vplačila, medtem ko obresti nanesejo še približno 104.000 evrov, skupaj torej 152 tisoč evrov. Če bi bila obrestna mera 8-odstotna (recimo, da je takšen dolgoletni povprečni delniški donos), bi pri istem mesečnem znesku vplačil obresti prinesle kar 300.000 evrov. Če bi bile 3-odstotne (konservativni produkti, 2-odstotno denimo danes ponuja neobanke), bi vam vplačani znesek obresti skoraj podvojile (obresti bi znašale 44 tisoč evrov).

Kaj, če ohranimo vse postavke enake, le dobo skrajšamo za 10 let, na 30 let vplačevanja? V tem primeru bi dejansko vplačali 36 tisoč evrov. Pri 5-odstotni donosnosti bi ustvarili okoli 47 tisoč evrov obresti ali pol manj kot v zgornjem primeru. Pri 3-odstotni obrestni meri bi obresti prinesle dobrih 12 tisoč evrov, pri 8-odstotnih pa okoli 113 tisoč evrov.

To kaže, da bi bilo treba, če bi želeli slediti donosom iz prvega primera, bodisi dvigniti mesečna vplačila bodisi najti produkt, ki prinaša bistveno višjo obrestno mero. Zadnje je povezano z višjim tveganjem, kar bi verjetno mnoge odvrnilo od tega scenarije. Koliko več bi torej morali vplačevati mesečno, če bi želeli slediti donosom iz prvega primera? Kot rečeno, se zanašamo na računanje stroja: namesto sto evrov bi pri 5-odstotni donosnosti bilo treba mesečno vplačati okoli 220 evrov, pri 8-odstotni 265 evrov, pri 3-odstotni 197 evrov.

Ko zamudite prvih 10 let

Kaj pomeni zamuditi prvih deset let nazorno pokaže naslednji primer, ki smo ga zasledili na družabnih omrežjih in smo ga tokrat preverili s pomočjo AI.

 

Predpostavimo 40-letno dobo varčevanja. Prvih deset let varčujemo mesečno po sto evrov, po desetih letih pa prenehamo z vplačevanjem, vendar denar pustimo nadaljnjih 30 let v produktu, ki nam je skozi celotno dobo nosil 5-odstotne letne obresti. Vplačali bi torej vsega skupaj 12 tisoč evrov, po 40 letih pa bi jih imeli na računu 67 tisoč evrov, od tega bi obresti znašale 55 tisoč evrov.

Če zamudimo prvih deset let, pomeni, da bomo varčevali 30 let. Že zgoraj smo ugotavljali, da bi pri 30-letni dobi vplačevanja 100 evrov skozi celo dobo ustvarili okoli 47 tisoč evrov obresti, kar je manj kot v predhodnem primeru. Pri tem pa je treba poudariti še, da bi za doseganje teh obresti dejansko morali vplačati 36 tisoč evrov.

Časa ne morete zavrteti nazaj, lahko pa naredite korak naprej in začnete že 5., 10., 15., 18. januarja ali kadarkoli že dobite prvo naslednjo plačo.