Dve največji neobanki po priljubljenosti v Sloveniji, to sta Revolut in N26, imata skupaj zelo verjetno več kot 200.000 uporabnikov iz Slovenije. Čeprav bi mnogi sklepali, da zaradi tega, ker so računi brezplačni, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV direktorica globalnih komunikacij pri N26 Crystal Goh presenetila s podatkom, da ima "ena od treh strank v Sloveniji plačljiv račun".
Naj v začetku zgodbe o prihrankih Slovencev v tujini opozorimo, da je treba plačilne račune v tujini prijaviti finančni upravi (Furs) v osmih dneh po odprtju. Če tega ne storite, vam grozi globa. Furs pa vas lahko odkrije precej hitro, saj (relativno) redno poteka mednarodna izmenjava podatkov. Ne sicer z vsemi državami tega sveta, a je to druga zgodba.
Slovenska finančna uprava iz tujine torej redno prejema podatke o finančnih računih. Mednje spadajo skrbniški računi (borzni, trgovalni računi), vključno s podatki o dohodkih, dividendah, obrestih in iztržkih od prodaje finančnih sredstev, depozitni računi, vključno s podatki o vplačanih ali pripisanih obrestih, in drugi finančni računi, vključno s podatki o bruto zneskih, plačanih imetniku računa, so nam pojasnili s Fursa.
"Iz tujine je Finančna uprava RS v letu 2024 prejela 449.932 podatkov o finančnih računih (poročil o računih) slovenskih rezidentov," navajajo v Fursovem poročilu. Lani se je v primerjavi z letom prej število prejetih podatkov povečalo za 56,4 odstotka, pri tem pa opozarjajo, da se je slaba desetina podatkov nanašala na pretekla poročevalska oz. davčna leta. "V letu 2024 je bilo za poročevalsko oz. davčno leto 2023 največ podatkov o finančnih računih (poročil o računih) prejetih iz Litve, Nemčije, Avstrije, Cipra in Hrvaške," so dodali. Prvi dve državi sta "dom" neobank, kot so Revolut, N26 in Trade Republic.
Zanimalo nas je, kakšno je razhajanje med podatki, ki jih že ima Furs, in podatki, ki jih prejmejo na podlagi mednarodne izmenjave podatkov: "Podatkov o razhajanjih nimamo, saj ne gre za istovrstne podatke."
Razpolaga pa Furs s podatkom, da so imele fizične osebe po podatkih o finančnih računih v tujini konec leta 2023 na računih slabe 3,1 milijarde evrov denarnih sredstev. Leto prej je stanje znašalo 2,8 milijarde evrov (okoli 10-odstotna rast). O največji skupni vrednosti stanj na računih je poročala Avstrija, kjer je 28,5 odstotka vsega denarja (ali okoli 872 milijonov evrov), sledijo Švica (17,8 odstotka ali 544 milijonov evrov), Nemčija (11,5 odstotka ali približno 353 milijonov evrov), Madžarska (8,2 odstotka) in Italija (4,1 odstotka).
Tveganje, na katerega opozarja Banka Slovenije
Na prelivanje sredstev v tujino, tako h klasičnim tujim bankam kot neobankam, je v letošnjem oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti opozarjala tudi Banka Slovenije. Zapisali so: "Poleg tega digitalna tehnologija omogoča preprost dostop tudi do klasičnih bank v tujini, ki kljub zmanjšanju depozitnih obrestnih mer še vedno ponujajo ugodnejšo vezavo prihrankov od bank v Sloveniji. Povečano varčevanje zlasti v avstrijskih in nemških bankah, ki je bilo opazno že lani, se je nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 2025."
Prihranki gospodinjstev pri bankah v Sloveniji se povečujejo, pričakuje se nadaljevanje zmerne rasti. Hkrati pa Banka Slovenije izpostavlja, da se trend lahko v prihodnje obrne. Zakaj je to pomembno? Naj poudarimo zapis iz poročila Banke Slovenije: "S polovico bilančne vsote bančnega sistema vloge gospodinjstev ostajajo stabilen in ključen vir financiranja slovenskih bank." Zaradi zmanjševanja depozitnih obrestnih mer so varčevalci tudi manj motivirani za vezavo prihrankov v bankah, že tako velik obseg vlog na vpogled pa se je še okrepil (85,5 odstotka sredstev gospodinjstev je na vpogled): "S tem se je povečalo tveganje nestabilnosti financiranja, saj je pri vpoglednih vlogah premik vlog iz bančnega sistema ali prehod vlog med bankami enostavnejši kot pri vezanih vlogah."
Naj še enkrat ponovimo, da so stanja Slovenk in Slovencev na računih bank v tujini, govorimo le o gospodinjstvih, vse višja. Iz Banke Slovenije so nam poslali konkretne podatke Evropske centralne banke (ECB) po posameznih državah, članicah evrskega območja oziroma Evropske unije (Švice zato med njimi ne boste našli), ki so veljale za drugo četrtletje 2025: v Avstriji imajo gospodinjstva 479 milijonov evrov, v Nemčiji 388 milijonov evrov (največja, skoraj 40-odstotna rast v primerjavi z 2024), v Litvi 88 milijonov evrov, na Hrvaškem 77 milijonov evrov, v Italiji 60 milijonov evrov ...
Za konec še nekaj dejstev. Po podatkih Banke Slovenije so prihranke v bankah v zadnjih petih letih najbolj okrepili premožnejši varčevalci, to so tisti z več kot 100.000 evrov. Njihovo število se je resda povečalo, a so konec leta 2024 predstavljali le 1,7 odstotka vseh varčevalcev (skupaj sicer imajo četrtino vseh vlog varčevalcev ali 6,9 milijarde evrov). Tri četrtine varčevalcev je imelo na računu manj kot 10.000 evrov prihrankov, medtem ko so v povprečju imeli 11.559 evrov. V katero skupino sodite vi?
.webp){kind=icon}
