Vojna v Iranu in njen vpliv na inflacijo bi lahko Evropsko centralno banko (ECB) prisilila, da dvigne obrestne mere prej, kot se je pričakovalo, meni član Upravnega sveta Peter Kazimir.
Čeprav je ECB še vedno v "dobrem položaju" in ni potrebe po ukrepanju na prihodnjem sestanku, Kazimir opozarja, da so spomini na inflacijski šok v regiji leta 2022 znižali prag za podjetja, da zvišajo cene, in za potrošnike, da zahtevajo višje plače. Povečana tveganja za rast inflacije po njegovih besedah jasno prevladujejo.
"Za zdaj moramo ostati mirni," je povedal v torek med intervjujem v Frankfurtu, čeprav je dodal, da je "reakcija ECB verjetno bližje, kot si mnogi mislijo. Ne želim špekulirati glede aprila ali junija. A pripravljeni bomo ukrepati, če bo potrebno."
Trgovci pričakujejo, da bodo naraščajoči stroški energije zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu prisilili ECB k dvigu obrestnih mer še letos, kljub temu da je Donald Trump dejal, da bi se vojna lahko končala "zelo kmalu". Spomini na zadnji skok cen v Evropi leta 2022 so še vedno sveži, strah pred novim naraščanjem inflacije pa ostaja.
Komentarji Kazimirja so spodbudili vlagatelje k povečevanju pričakovanj glede zaostrovanja obrestnih mer, pri čemer je možnost dviga do junija zdaj ocenjena na šestdeset odstotkov, možnost še enega dviga do konca leta pa na približno petintrideset odstotkov. Krajši, na politiko občutljivi zapisi so sprožili padec nemških obveznic, dveletna donosnost pa se je povzpela za devet bazičnih točk na 2,35 odstotka. Indeks Stoxx Europe 600 je padel za 1,1 odstotka.
"Ključno je razumeti, da kljub pozivom ECB k mirnosti centralna banka morda pokaže večjo občutljivost," je pojasnil Benoit Gerard, strateg za obrestne mere pri Natixisu. "Poleg tega gre za potrditev pričakovanj trga, s strani enega od 'jastrebovskih' članov, ki trenutno nihajo med enim in dvema dvigoma obrestnih mer letos."
Uradniki ECB se zavedajo, da je napredek pri ohranjanju cenovne stabilnosti ogrožen. Za zdaj pa pozivajo k potrpežljivosti pri ocenjevanju posledic Trumpove kampanje v Iranu, ki bi lahko omejila tudi gospodarsko rast.
Peter Kazimir. Foto: Bloomberg
Uradniki bodo poskrbeli, da vojna Evrope ne bo prizadela z enako inflacijo, kot jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino, je v torek pozno zvečer dejala predsednica Christine Lagarde.
"Naredili bomo vse, kar je potrebno, da bo inflacija pod nadzorom in da Francozi ter Evropejci ne bodo občutili enakih skokov cen kot v letih 2022 in 2023," je dejala za France 2.
Kazimir, ki vodi tudi centralno banko Slovaške, je nakazal, da ga je situacija skrbela že pred dogajanjem v Iranu, saj so bile cene storitev trdovratne, rast cen blaga ni upadla dovolj hitro, dobički podjetij pa so se povečali. Zdaj je še bolj zaskrbljen.
"Ravnotežje tveganj glede inflacije se je jasno premaknilo navzgor," je povedal. "O vsem, kar zadeva premajhno inflacijo, lahko pozabimo."
Po njegovih besedah so pričakovanja, ki so zgodnji pokazatelj dolgoročnejših posledic cenovnih šokov, že začela naraščati.
"Podjetja se še vedno spominjajo inflacijskih let in bodo višje stroške verjetno hitreje prenesla na potrošnike kot leta 2022," je pojasnil. "In ljudje bodo prej zahtevali višje plače kot v preteklosti."
Znaki takšnih sekundarnih učinkov bi lahko pomenili potrebo po dvigu obrestnih mer. Po besedah Kazimirja so odločevalci bolje pripravljeni kot leta 2022, ko so jih omejevali ostanki kvantitativnega sproščanja in politika nizkih obresti.
"Če bo treba, bomo lahko ukrepali hitreje," je poudaril Kazimir. "Moramo ostati prilagodljivi in se učiti iz preteklosti."
Po njegovih besedah četrtletne projekcije ECB, ki prihajajo ta mesec in junija, niso pogoj za dvig. "Ni nujno čakati na nove napovedi. Jasno je, da dodatnih znižanj zdaj ne bo," je dejal.
Podoben ton so zavzeli tudi drugi člani sveta ECB.
Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel je izpostavil, da je za zdaj primeren pristop opazovanja, a da bo ECB pripravljena ukrepati, če bo situacija to zahtevala.
"Če bodo trenutni skoki cen energije vodili do širše inflacije, bo ECB reagirala odločno in pravočasno," je pojasnil Nagel za Reuters.
Francoz François Villeroy de Galhau je medtem dejal, da "po trenutnem stanju ne menim, da bi morali zdaj dvigovati obrestne mere," medtem ko je podpredsednik ECB Luis de Guindos opozoril, da bo vpliv vojne na Evropo odvisen od njenega trajanja in intenzivnosti.
"Moramo ohraniti mirno glavo in se ne odzivati pretirano," je poudaril Guindos v Madridu, medtem ko je njegov kolega iz izvršilnega odbora Piero Cipollone za irski radio povedal, da je "za zdaj še prezgodaj za celovito oceno" posledic vojne.
Kljub negotovosti pa je Kazimir še vedno "dokaj optimističen glede rasti" in ni "preveč zaskrbljen" zaradi morebitne stagflacije. Opozoril je vlade, naj ne ščitijo potrošnikov in podjetij pred visokimi cenami energije z dragimi ukrepi podpore, saj so v nekaterih državah članicah javne finance že zelo ranljive.
.webp){kind=icon}
