V 2025 bik ostal na borzah, kdo so zmagovalci in kdo poraženci?

Leto 2025 je na svetovnih finančnih trgih nadaljevanje bikovskega niza iz let 2023 in 2024. Rast ni bila omejena na en sam segment, temveč razpršena čez večino ključnih indeksov: ameriški S&P 500 je letos pridobil približno 18 odstotkov, evropske delnice okoli 14 odstotkov, največ pa so znova ponudili trgi v razvoju. Ti izstopajo zaradi šibkejšega dolarja in močnih kapitalskih prilivov – donosnost od začetka leta se je povzpela na približno 28 odstotkov.

Za relativno navdušujočimi številkami pa se skriva leto z izrazito volatilnostjo in hitrimi zasuki v razpoloženju vlagateljev. Konec prvega četrtletja je zaznamoval nenaden premik v smeri varnejših naložb, ko so napovedi uvedbe carin, naraščajoče trgovinske skrbi in napete geopolitične razmere pritisnili na delniške trge.

Ko so se geopolitični pritiski postopno umirili in so se začela pogajanja gled tarif, so trgi znova našli ravnotežje. Odboj je v največji meri vodila tehnologija, podprta z napovedmi obsežnih kapitalskih vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco in z optimizmom glede prihodnje rasti panoge.

Rast je hkrati na novo odprla vprašanje vrednotenj – predvsem v ZDA. Ameriški trg je po ocenah videti drag tako v primerjavi z drugimi regijami kot glede na lastna zgodovinska povprečja, pri čemer se kot ključna ranljivost izpostavlja koncentracija. Deset največjih podjetij v indeksu S&P 500 zajema skoraj 40 odstotkov njegove teže, pri čemer so ta imena večinoma povezana z umetno inteligenco.

Takšno okolje praviloma ne pomeni, da bi morali vlagatelji izključiti ZDA, temveč da je smiselno bolj uravnoteženo razporejanje tveganj. Evropa v tem okviru ponuja bolj 'klasično' razvito izpostavljenost, ki pri vrednotenjih deluje bližje dolgoročnim povprečjem, trgi v razvoju pa ostajajo zanimivi zaradi kombinacije nižjih vrednotenj, rasti in dejstva, da v obdobjih šibkejšega dolarja pogosto delujejo kot naravno varovalo.

Regija Adria: stabilizacija, a z velikimi razlikami med trgi

Podoben kontrast med rastjo in neenakomernostjo se je letos pokazal tudi v regiji Adria. Drugo polletje 2025 je prineslo okrevanje po posrednih šokih, ki so jih povzročile nove carinske napetosti, vendar so se trgi razvijali zelo različno. Najbolj izstopa Slovenija: indeks SBITOP je zrasel skoraj za 50 odstotkov, kar jo uvršča med najmočnejše trge letos, rast pa so podprli dobri poslovni rezultati – večina delnic v indeksu je pridobila več kot 40 odstotkov.

Na drugi strani lestvice ostaja bosanski BIRS, ki je približno pet odstotkov v minusu. Tam je kombinacija šibkejše dinamike v energetiki, politične negotovosti in večje osredotočenosti vlagateljev na obveznice omejila delniški zagon. Hrvaška je nadaljevala stabilno pot navzgor: CROBEX10 je v plusu za več kot 20 odstotkov, pri čemer je pomemben del rasti prišel iz skupine Končar – matična družba je letos pridobila več kot 50 odstotkov, Končar DT pa se je približno podvojil.

V Sarajevu je bilo gibanje podobno, pri čemer je izstopal Energoinvest, ki je po strateških in operativnih spremembah v drugem polletju doživel preobrat in več kot podvojil vrednost. Skopski MBI je leto sklenil približno nespremenjeno, kar je v kontekstu lanskega približno 100-odstotnega skoka razumljivo, srbski BELEX pa je kljub politični negotovosti dosegel približno 10-odstotno rast, predvsem zaradi peščice največjih imen v energetiki, zavarovalništvu in transportu.

Zakaj regija ostaja privlačna tudi po rasti

Kljub močni rasti v zadnjih letih se v regiji Adria ohranja argument privlačnosti – predvsem zaradi kombinacije vrednotenj in dividend. Slovenija in Hrvaška kljub letošnjim skokom še vedno kotirata pri približno 12-kratniku dobička, kar nakazuje, da je rast indeksov podprta z rastjo dobičkov in izboljšanjem fundamentov, ne zgolj z optimizmom. Posebna prednost so tudi dividendne donosnosti: SBITOP izstopa kot dividendno bogat indeks, visoke dividende pa so v volatilnih obdobjih pomembne, ker vlagateljem zagotavljajo denarni tok tudi takrat, ko se rast tečajev upočasni ali začasno obrne navzdol.

Če se leto 2025 zdi kot leto razpršene globalne rasti, je ključni nauk prav v razlikah znotraj številk: pri globalnih indeksih je treba razumeti koncentracijo in vrednotenja, pri regiji pa razlikovati med trgi, kjer rast poganjajo rezultati podjetij, in tistimi, kjer prevladajo politična ali sektorska tveganja.