Primer, kako lahko inflacija odškrtne na banki speče evre

Če vsak mesec kupčkate denar na bančnem računu (ali v nogavici), ta kupček sicer raste, a vprašanje je, kako vam prihranke gloda inflacija. Tega se najbolj zaveste, ko želite nekaj kupiti in opazite, da si z enako količino denarja lahko privoščite manj (ali pa za enako količino plačate več).

Med tistimi, ki so vestno varčevali in imajo na transakcijskem računu že leta relativno visoko stanje, če sodimo po postavki denarna sredstva v bilanci stanja, je tudi podjetje upokojene športnice Tine Maze. V polju te postavke je že skoraj pet let navedena številka 2,7 milijona evrov (s tem odstopa od slovenskega podjetniškega povprečja).

Koliko je zamudil varčevalec v zadnjih petih letih, ki denarja ni investiral ali vezal, in kam z dvema milijonoma evrov? Portfelja za konservativnega in manj konservativnega vlagatelja sta sestavila poznavalca tega področja.

Tina Maze ni edina, ki kopiči denar, tudi slovenska gospodinjstva imajo pri bankah po zadnjih podatkih Banke Slovenije več kot 27 milijard evrov (vključno z vlogami v tujih valutah, upoštevane so še vloge neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva), od tega je le slaba petina tega denarja končala v kratkoročnih ali dolgoročnih depozitih. Kakšne obrestne mere ponujajo slovenske banke, preberite v članku Rekorder: Slovenec v 2023 prejel 280 tisoč evrov obresti na depozit).

Leta 2019 je bilo nevezanega denarja 16,3 milijarde evrov, podatek iz letošnjega maja pa kaže, da je prostega denarja pri bankah 22,3 milijona evrov ali še 37 odstotkov več kot pred petimi leti.

Treba je sicer omeniti, da se po koncu letu 2022, ko so gospodinjstva v kratkoročne in dolgoročne depozite vezala le dobro desetino sredstev, to razmerje izboljšuje. Tako so konec letošnjega maja v depozitih vezala skoraj petino sredstev pri bankah.

V petih letih ob petino

Kaj za varčevalca pomeni, če pusti denar za pet let ležati le na bančnem računu, kjer obresti znašajo nič ali zelo blizu nič ali v nogavici? "Že samo zaradi inflacije v zadnjih petih letih lahko danes s tem zneskom kupi petino manj," komentira višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih Domen Granda.

Tilen Šarlah, finančni analitik družbe Acex, varčevalcem svetuje, da je prihranke treba investirati: "Varnejše naložbe prinašajo nižje donose, s katerimi se inflacije ne prehiteva, na dolgi rok pa ob upoštevanju obrestno obrestnega računa, izgubljate."

Denarna sredstva na računu Tine Maze

Med tistimi, ki imajo na računu danes milijone (resda ne vemo, kakšen delež njenega celotnega premoženja to predstavlja), je tudi upokojena najuspešnejša slovenska smučarka Tina Maze. Iz javno dostopnih poslovnih izkazov je razvidno, da je imelo njeno podjetje Tina Maze, agencija za promocijo d.o.o. na zadnji dan leta 2023 na bančnem računu 2,68 milijona evrov. Stanje denarja se je v zadnjih petih letih le malenkost spreminjalo, petletno povprečje pa je 2,7 milijona evrov. 

Stanje je v absolutnih številkah resda skoraj enako, medtem pa izračun državnih statistikov pokaže, kako močno je nenaložene evre v petletnem obdobju načela inflacija: "Stopnja inflacije v obdobju od začetka decembra 2019 do konca junija 2024 znaša 21,7 odstotka."

 

 

Ob upoštevanju inflacije smo izračunali, da si podjetje Tine Maze z 2,7 milijona evrov lahko privošči za dobrega pol milijona evrov manj kot pred petimi leti (manjša kupna moč). Finančnih prihodkov v tem času ni imela, z izjemo leta 2020, ko je zabeležila 29 tisoč evrov finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev. 

Potem je tu še oportunitetna izguba varčevalca, ki je imel denar pet let na računu banke. Granda je izračunal: "Če bi denar varčevalec investiral v globalne delnice, bi imel več kot 50-odstotni donos." Sogovornik ni govoril konkretno o sredstvih podjetja Tine Maze, temveč na splošno o donosih na globalnih delniških trgih.

Vseeno je treba poudariti, da so delnice bolj tvegana naložba, kot je denimo vezava denarja na banki, in marsikateri varčevalec ni pripravljen sprejeti takšnega tveganja.  

Ko besede upravljavca o donosih preslikamo na konkretno denarno stanje v podjetju Tine Maze, ugotovimo, da bi lahko imela namesto zdajšnjih 2,7 milijona evrov dobre štiri milijone (brez upoštevanja učinka inflacije). Še enkrat poudarimo, da so delnice bolj tvegana naložba od depozitov. 

Tini Maze smo poslali tudi vprašanje, na katero nam do zaključka redakcije ni odgovorila. 

 

Kam z denarjem

Če sami nismo strokovnjaki, kam torej naložiti denar? Poznamo zimzelene besede, da pretekli donosi niso garancija, da bodo takšni tudi v prihodnosti. Zato smo Grando in Šarlaha prosili še za predlog portfeljev za konservativnega in manj konservativnega vlagatelja v štiridesetih, ki bi na bančnem računu imel že pet let dva milijona evrov (pri tem jima Tine Maze nismo omenjali).

Granda je takoj na začetku izpostavil, da jamstvena shema na posamezni banki velja samo do zneska 100 tisoč evrov, sicer pa bi varčevalca usmeril v donosnejše naložbene razrede (investicije).

"V primeru konservativnega vlagatelja z dobo varčevanja pet let je lahko smiselna kombinacija depozita pri banki in državnih ter podjetniških obveznic," je pojasnil. Če ne bi šlo za zelo konservativnega vlagatelja, bi v kombinacijo z manjšim deležem dodal še globalne delnice. Koliko je manjši delež, ni navedel.

 

 

"Z vidika prejete obrestne mere na depozit so lahko zanimivi tudi naložbeni pari, ki jih ponujajo banke, denimo s kombinacijo 30 odstotkov depozit daljše ročnosti po višji obrestni meri in 70 odstotkov naložbe v individualno upravljanje premoženja ali vzajemne sklade," pravi sogovornik. Predlog je pojasnil s tem, da bi na ta način lahko vlagatelj investiral v državne ter podjetniške obveznice, globalne delnice in hkrati prejel še boljšo obrestno mero na depozit.

Če gre za uravnoteženega vlagatelja, ki je torej pripravljen sprejeti nekaj več tveganja, z dobo varčevanja petih let, "bi bil v kombinaciji depozita, državnih ter podjetniških obveznic po njegovem mnenju smiseln večji delež globalnih delnic, kjer so pričakovani tudi višji donosi".

Šarlah je predstavil portfelj, kako bi razpršil dva milijona evrov, če bi jih imel sam. Na strani bi si pustil petino denarja (zakaj, bomo pojasnili proti koncu članka), preostanek pa bi razdelil:

– po 20 odstotkov ZDA in Kitajsko (sklad)
– po 15 odstotkov zlato/srebro in kriptovalute
– 10 odstotkov Norveška (sklad)

 

 

Šarlah konkretno izpostavlja ameriška tehnološka podjetja, zlato in srebro, katerih vrednost se je okrepila, kriptovalute, ki so spet prekosile delnice, pravi, in sektor prehrane. Dodatno je pojasnil: "Še vedno je dobro biti v teh sektorjih ali preko skladov ali preko ETF (op.p.: skladi, ki kotirajo na borzi) in malo pozabiti nanje, sploh kadar vstopam na take trge, kot sta Kitajska in Norveška." Sam se nerad izpostavlja dotičnim naložbam, saj je treba vložiti dodaten trud, najti pravo delnico: "Globalno bom rekel, da bi izbral nek ETF."

Podcenjena Kitajska, priložnost na Norveškem

Norveško bi v portfelj uvrstil, ker gre za izredno bogato državo s svojo valuto, z zelo močnim plinskim in naftnim sektorjem: "Vemo, kaj se je dogajalo z energetiko v tem obdobju in Norveška je postala glavni vir v Evropi. Delež njihovega plina se bo povečeval, kar jim prinaša dotok denarja in bi stavil na en tak trg, da bo prekosil trge Evrope."

Za Kitajsko pojasnjuje, da je bila v zadnjih treh ali štirih letih podcenjena, v zadnjih mesecih pa je trg dosegel dno in se je začel krepiti.

Pri vlaganju moramo biti aktivni in portfelj prilagajati. Kako to počne on? "Ob koncu leta pogledam trende, kaj je prinašalo dobre donose v preteklem letu, in kakšna so pričakovanja v prihodnje."

Za konec še opozorilo Šarlaha: "Smo v dolgem pozitivnem trendu in dlje, kot traja, večji je lahko potem upad, kaže statistika." Zato priporoča, da imate od 10 do 20 odstotkov sredstev, pripravljenih za nakupe po popravkih cen navzdol. V vmesnem času, dokler denarja ne potrebujete, naj bo konservativno naložen, da boste z njim lahko povečevali delež prejšnjih naložb.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar