Top 5 novic za začetek dneva: kaj bodo centralne banke podarile za božič?

Dobro jutro. Dan začenjamo v Frankfurtu, kjer bo Evropska centralna banka (ECB) danes sprejela zadnjo obrestno odločitev iztekajočega se leta. ECB bodo sledile tudi druge globalne banke, najpomembnejša otoška Bank of England in centralne banke Norveške, Švedske, Tajvana in Mehike.

Kaj bo odločila banka, ki jo vodi Christine Lagarde?

Trgi namreč pričakujejo, da bo Svet ECB, izvršni organ ECB, ob stabilni inflaciji in nekaterih previdno pozitivnih znakih v gospodarstvu obrestnih mer že četrtič zapored ne bo spreminjal. Makroekonomsko stanje, v katerem se je banka znašla v trenutnem negotovem okolju, je pred dvema tednoma v Ljubljani orisal tudi glavni ekonomist banke, Irec Philip Lane.

Nove gospodarske napovedi banke naj bi kazale na trdno rast, politiki pa so prepričani, da inflacija ne bo preveč odstopala od njihovega cilja, danes navaja Bloomberg. Po mnenju vseh udeležencev ankete agencije bo depozitna obrestna mera danes ostala na dveh odstotkih. Analitiki prav tako menijo, da bo na tej ravni ostala do leta 2027, večina pa zdaj napoveduje, da je verjetnejše zvišanje kot znižanje. Spomnimo, ameriška centralna banka Fed je pred dnevi za razliko od ECB obresti rezala.

Obresti naj bi danes rezala tudi Bank of England. Skrbi centralne banke Otoka se namreč selijo od inflacije na stagnirajoče in težavno gospodarstvo ter trg dela Združenega kraljestva. Trgi pričakujejo, da bo banka referenčno obrestno mero znižala za četrtino odstotka na 3,75 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj treh letih, navaja Bloomberg.

Ženska, ki bo po novem vodila naftnega velikana

Britanski naftni velikan BP je imenoval Meg O'Neill za novo izvršno direktorico, ki bo nadomestila Murrayja Auchinclossa po le dveh letih na tem položaju, danes poroča Bloomberg. Naftno družbo že več let pestijo težave, pri čemer nizke cene nafte v letošnjem letu ne pomagajo.

BP je zadnjih letih neuspešno zasledoval strategijo prehoda na obnovljive vire energije, sedaj pa se trudi ponovno oživiti svoje poslovanje. Američanka O'Neill, ki je postala prva ženska na čelu velike naftne družbe, je po štirih letih na položaju odstopila kot direktorica avstralske družbe Woodside Energy Group. Pred tem je več kot dve desetletji delala v družbi Exxon Mobil.

Sprememba perspektive?

Bloomberg prav tako poroča, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan prosi svojega ruskega kolega Vladimirja Putina, naj vzame nazaj sporni protiletalski sistem S-400, da bi si vnovič  pridobil naklonjenost ZDA.

Obrambni sistem je Turčija od Moskve kupila pred skoraj desetletjem. Posel je pričakovano poslabšal diplomatske odnose z Washingtonom in nekaterimi drugimi državami članicami zveze Nato, sedaj pa se bi lahko to obrnilo.

Erdogan namreč računa, da bo mu takšen korak omogočil nakup ameriških lovcev F-35, ki so na predsednikovem nakupovalnem seznamu že kar nekaj časa. O tem naj bi s Putinom debatirala prejšnji teden v Turkmenistanu.

Bloomberg

 

Erdogan od marca naprej duši svojo opozicijo, pri čemer številni pričakujejo, da si utira pot k ponovnem nastopu na predsedniških volitvah leta 2028, kar mu v trenutnih razmer prepoveduje turška ustava. Njegov največji nasprotnik, carigrajski župan Ekrem Imamoglu, je od marca v zaporu.

Sankcije, sankcije in vojna?

Rusija je ta teden vnovič "na tapeti", saj po poročanju Bloomberga Washington pripravlja nov krog sankcij proti čedalje manj dobičkonosnem ruskem energetskem sektorju, da bi povečale pritisk v kolikor Putin zavrne mirovni sporazum.

Med možnostmi, ki jih ZDA preučujejo, so ukrepi proti tako imenovanim ruskim tankerjem "v senci", ki se uporabljajo za prevoz ruske nafte, ter proti trgovcem, ki omogočajo te transakcije. Ta poročila so včeraj skupaj z naraščanjem napetosti v južnem Karibskem morju podražila nafto.

Danes Bloomberg dodaja, da bi nove sankcije lahko bile predstavljene že v tem tednu.

O čem smo pisali včeraj?

Včeraj smo pogledali v 2026 in se vprašali, kakšne bodo dividende slovenskih blue chipov v prihodnjem letu. Delničarji NLB bodo prejeli najvišje dividende, če ne bo prevzema.

Pripravili smo pregled sprememb, ki po novem letu čakajo normirance. V oči bode uvedba petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Kaj poreče ministrstvo? Danes nadaljujemo s to temo, in sicer se sprašujemo, koliko bodo znašali minimalni prispevki za s. p. v letu 2026?

Sedli smo za volan prelomnega BMW iX3, ki se ne vozi kot preostali električni avtomobili. Nemški BMW tako viša letvico; ali Evropo vrača na vrh avtoindustrije? To ni nišni projekt, ampak novo srce znamke, ki mu bodo sledili drugi modeli.

Prav tako se povečuje zanimanje za najem sefov – tudi zaradi rasti cen zlata. In, ali se sprašujete, kaj so vojne za vodo?

Kaj prinaša zadnji četrtek pred božičem?

Evropske teme pa danes ostajajo v ospredju, saj bo se bo Evropski svet, ki ga tvorijo voditelji evropske sedemindvajseterice, sestal v Bruslju z namenom razpravljanja o vprašanjih, kot sta Ukrajina in večletni finančni okvir EU.

Evropski voditelji bodo verjetno največ pozornosti namenili uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Med temami vrha bodo še širitev, prihodnji dolgoročni proračun in gospodarska konkurenčnost EU, ob robu pa bo potekal kmečki protest, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski kmetje, poroča STA.

Več o tedenskem razporedu pomembnih dogodkov in statistik lahko najdete tukaj.

Na straneh Bloomberg Adria pa dan začenjamo z geopolitičnimi in tržnimi temami. Kdo regionalni so borzni prvaki leta 2025? Od Ljubljane do Bukarešte: kako so se letos izkazale balkanske borze, ugotavljamo danes.

Medtem ko so razvitejši in likvidnejši trgi – zlasti Slovenija, Hrvaška, Romunija in Avstrija – beležili dvomestne rasti indeksov in opazno povečanje prometa, so manjši trgi, kot sta sarajevski in severnomakedonski, ostali zaznamovani z nizko likvidnostjo. Skupni imenovalec regije ostaja razmeroma zmerno vrednotenje (kazalnik P/E) v primerjavi z razvitimi trgi, kar je tudi v letu 2025 ohranjalo zanimanje vlagateljev.

Odpravili smo se tudi na Daljni Vzhod, natančneje v Hong Kong, kjer pod površjem brbota. Kaj finančnemu centru prinašajo požar, volilna abstinenca in obsodba medijskega tajkuna, so nekatera izmed vprašanj, ki smo si jih zastavili. Ugled hongkonške borze in tuji vlagatelji Pekinga ne zanimajo, meni sinolog Igor Rogelja.

Ostali smo tudi pri vroči temi umetne inteligence in naraščajočega korporativnega dolga, ki poganja njen razcvet. Zaskrbljenost zaradi AI-mehurčka v zadnjih tednih dobiva novo dimenzijo, saj največja tehnološka podjetja čez lužo prevzemajo čedalje večje dolgove za financiranje najpomembnejše infrastrukture 21. stoletja, brez katere razcvet umetne inteligence ne bi bil mogoč, podatkovnih centrov. Kdo bo plačal podatkovne centre, če tehnologija razočara?