ECB predlaga največjo poenostavitev pravil v zadnjem desetletju

Evropska centralna banka (ECB) je predstavila sveženj priporočil, ki bi lahko pomembno preoblikoval regulativni in nadzorni okvir evropskega bančnega sistema. Gre za najobsežnejši poskus poenostavitve pravil po finančni krizi in za korak, ki naj bi zmanjšal kompleksnost regulacije, izboljšal čezmejno integracijo ter okrepil učinkovitost nadzora nad bankami.

Priporočila je pripravila Delovna skupina na visoki ravni za poenostavitev (angl. High-Level Task Force on Simplification), Svet ECB pa jih je na decembrski seji podprl in poslal v obravnavo Evropski komisiji, ki pripravlja celovit pregled stanja v bančnem sistemu EU za leto 2026.

Enostavnejše kapitalske zahteve in nov režim za manjše banke

Ključni predlogi vključujejo temeljito preoblikovanje kapitalskih zahtev. ECB predlaga:

– zmanjšanje števila kapitalskih slojev na dva: nerazpoložljivi in razpoložljivi kapitalski blažilnik,
– poenostavitev količnika finančnega vzvoda, ki bi namesto štirih vseboval le dva elementa – triodstotno minimalno zahtevo in enoten blažilnik, ki bi ga manjše banke lahko imele tudi pri ničli,
– prenovo kakovosti kapitala, med drugim z večjo sposobnostjo instrumentov AT1 za absorpcijo izgub v rednem poslovanju ali z umikom nekapitalskih instrumentov iz ključnih kapitalskih slojev, ob ohranitvi skladnosti z Baslom III.

Eden največjih premikov je predlog, da se bistveno razširi in poenostavi bonitetni režim za manjše banke, kar bi povečalo proporcionalnost pravil in znižalo stroške skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili stabilnost sistema.

Makrobonitetni ukrepi, reševanje bank in naprednejše poročanje

ECB predlaga tudi avtomatično priznavanje makrobonitetnih ukrepov. S tem bi se izognili fragmentaciji, saj bi bili ukrepi, sprejeti v eni državi, avtomatično veljavni za vse banke, ki tam delujejo.

Pri pravilih za reševanje bank se ECB zavzema za večjo usklajenost zahtev do vseh bank in približevanje standardom, ki veljajo za globalno sistemsko pomembne banke. Namen je večja predvidljivost pravil in ohranitev zadostnih instrumentov za absorpcijo izgub.

Poseben poudarek daje tudi poenostavitvi poročanja. ECB predlaga enoten evropski poročevalski sistem, kjer bi banke podatke predložile le enkrat, evropski organi pa bi jih delili med sabo. Vpeljalo bi se načelo materialnosti, kar pomeni, da se manjše napake ne bi več obravnavale enako strogo kot doslej.

Na področju nadzora ECB predlaga dokončanje "Enotnega pravilnika" (Single Rulebook), harmonizacijo pravil glede dovoljenj, upravljanja bank in poslov s povezanimi osebami ter poenostavitev evropskega stresnega testa.

Celovit pogled na kapitalske zahteve v bančni uniji

ECB želi tudi širšo pristojnost pri celostnem pogledu na zahteve glede kapitala, vključno s spremljanjem razlik med državami glede uporabe mikro- in makrobonitetnih orodij. To vlogo bi lahko prevzel razširjeni makrobonitetni forum, ki že vključuje člane Sveta ECB in Nadzornega odbora.

Svet ECB ponovno poudarja nujnost dokončanja bančne unije in vzpostavitve unije prihrankov in naložb, kar bi zmanjšalo nacionalne razlike, omogočilo več čezmejnih transakcij in spodbudilo konkurenčnejše evropske kapitalske trge.

Odziv Banke Slovenije: poenostavitve bi lahko izboljšale preglednost in stabilnost

Banka Slovenije pozdravlja predlagane spremembe in ugotavlja, da lahko pomembno prispevajo k preglednejšemu, učinkovitejšemu in bolj proporcionalnemu bančnemu okviru v EU. Ob tem pa izpostavlja potrebo po skrbni implementaciji, ki bo ohranila visoko stopnjo finančne stabilnosti.

V Banki Slovenije ocenjuje, da lahko predlagane poenostavitve pomembno prispevajo k večji preglednosti in učinkovitosti evropskega regulativnega, nadzorniškega in poročevalskega okvira. "V nadaljnjih razpravah bomo dejavno sodelovali pri oblikovanju izvedbenih rešitev, pri čemer bomo posebej poudarjali pomen takšne zasnove ukrepov, ki bo hkrati zagotavljala visoko raven finančne stabilnosti ter ustrezno upoštevala raznolikost nacionalnih finančnih sistemov," so sporočili.

Kaj sledi? ECB bo svoj sveženj predlogov predstavila Evropski komisiji, ki bo leta 2026 objavila celovito poročilo o stanju in prihodnosti evropskega bančnega sistema. Če bo Bruselj predloge podprl, bi bila to največja regulativna preobrazba evropskega bančnega sektorja po implementaciji Basla III.