Erdogan za vrat drži opozicijo, ekonomija pa njega. Kdo bo zmagal?

"Rdeči karton sem v svoji karieri dobil samo enkrat," je v enem izmed intervjujev dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Kot nekdanji nogometaš se turški voditelj vsekakor zelo dobro zaveda, da so sodniki veliko prej in pogosteje pripravljeni pogledati skozi prste renomiranemu zvezdniškemu igralcu kot vsem drugim. Tudi če gre za tako grobe prekrške, kot je zapiranje političnih nasprotnikov.

"Erdogan je samozavesten in okrepljen," izbiro trenutka za obračun s karizmatičnim vodjem opozicije Ekremom İmamoğlujem, ki so ga turški varnostni organi skupaj s 105 vidnejšimi kritiki Erdoganovega režima aretirali sredi preteklega tedna, pojasnjuje predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan. Erdogan je napredoval "od izoliranega akterja (še pred nekaj leti) v akterja, s katerim si vsi želijo sedeti za mizo", enkratno priložnost trenutka odstranitve poslednje ovire pri vzpostavljanju sodobnega sultanata pojasnjuje strokovnjak.

Strategija dveh stolov

Turške oblasti so kot razlog za aretacijo župana Istanbula tik pred njegovim imenovanjem na čelo opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) utemeljile s sumom korupcije in teroristične dejavnosti, saj naj bi ta sodeloval s prepovedano kurdsko stranko PKK. Opozicija je aretacijo, ki je zamajala zaupanje vlagateljev in gospodarstvenikov v državo, ki se je od zadnjih predsedniških volitev maja leta 2023 počasi začela pobirati iz globoke ekonomske krize, označila za "državni udar proti našemu prihodnjemu predsedniku".

Strasti Erdoganovega obračuna s političnimi nasprotniki, ki glede na obtožbe in število aretiranih opozicijskih figur, med njimi tudi novinarjev, poslovnežev in politikov, hitro dobivajo predznak spopada za obstanek, so se v nekaj dneh prelile na ulice večjih turških mest. V znak podpore Imamogluju, ki mu je sodišče včeraj odredilo pripor do sojenja, v stranki pa so ga imenovali na mesto kandidata za prihodnje predsedniške volitve, že nekaj dni protestira naraščajoče število ljudi, zlasti študentov. Kljub uradni prepovedi demonstracij se na protestih še naprej zbirajo množice mladih, nazadnje pa je izbruhnilo tudi nasilje, saj se protestniki spopadajo s policijo.        

Erdogan, ki se je v svoji več kot 20-letni vladavini izmojstril v sedenju na dveh stolih, se še naprej ravna po svoji preizkušeni strategiji sočasnega igranja pro- in protizahodnega akterja. To je pokazalo nedavno srečanje koalicije voljnih v podpori Ukrajini in urgenca vzpostavljanja lastnega varnostnega dežnika Evropske unije v luči napovedi ameriškega umika sil iz Evrope, kjer bi lahko Turčija ponovno odigrala pomembno vlogo pogajalskega mediatorja, še bolj partnerja pri dobavi orožja državam EU. Medtem ko se Evropa trudi okrepiti svojo obrambo, s čimer bi Ukrajini lahko dala varnostna jamstva, ki jih Trumpove ZDA niso pripravljene, je Turčija z drugo največjo vojsko v Natu in cvetočo obrambno industrijo pomemben del rešitve ukrajinske zagonetke.

Poleg tega je mednarodna skupnost grobim Erdoganovim prekrškom s stališča demokracije, liberalizma in vladavine prava pripravljena pogledati skozi prste tudi na račun številnih drugih zatečenih vprašanj v bližnjevzhodni regiji. "Nova evropska varnostnoobrambna arhitektura, vprašanje konsolidacije nove sirske oblasti, uspešno manevriranje med Kijevom in Moskvo, pokonfliktna obnova Ukrajine in vloga turških podjetij, vprašanje repatriacije sirskih beguncev in vzhodnosredozemska strategija za upravljanje migracij ter francoski umik iz Slonokoščene obale in Čada, s čimer se zastavlja vprašanje zahodne Afrike in Sahela, so vse izzivi, kjer lahko Erdoganova Turčija odigra vidnejšo, če ne kar ključne vloge," našteva Kočan.

Ogroženo gospodarsko okrevanje

Toda premeteni 'hodža', kakor pravijo Erdoganu, se pri obračunu z opozicijo ne zanaša le na vojaško vlogo, ampak tudi na okrepljeno ekonomsko moč orientalske države. Vlagatelji so namreč začeli verjeti v spreobrnitev Erdoganove neortodoksne ekonomske politike, ki jo je začel prilagajati po zmagi na zadnjih predsedniških volitvah spomladi leta 2023.

 

Najbolj nazoren odraz izboljšanja stanja v turškem gospodarstvu je postopno upadanje inflacije, ki je bila še pred letom dni 75-odstotna. Najnovejši februarski odčitek je pokazal, da se ta še naprej ohlaja in trenutno znaša 39,05 odstotka. Turčija je sicer daleč od obdobja izredne gospodarske rasti, ko je gospodarstvo v obdobju med letoma 2002 in 2007 raslo s kar sedmimi odstotki letno (pozneje je rast dosegala devet odstotkov). Toda ko je Erdogan po volitvah le opustil izvajanje svojevrstne fiskalne in monetarne politike, znano tudi kot 'erdokonomija' (angl. erdoganomics), utemeljeno na prepričanju, da nizke obrestne mere zmanjšujejo inflacijo, so se kazalniki postopoma začeli obračati v pravo smer.

Referenčni borzni indeks BIST 100 je tako v vzponu vse od takrat; samo lani je pridobil 8 odstotkov, a je od začetka leta 2025 nazadoval za 682 točk oziroma 6,94 odstotka. Največji padec pa se je zgodil prav prejšnjo sredo, saj je aretacija opozicijskih figur sprožila množično razprodajo, zaradi katere je bilo trgovanje na borzi v Istanbulu začasno ustavljeno. Indeks BIST 100 je sredo sklenil z 8,7-odstotnim padcem, izgube pa so se nadaljevale tudi konec tedna. Beg vlagateljev s – ponovno – perspektivnega razvijajočega trga je vrednosti delnic turških podjetij oklestil za okoli 10 milijard dolarjev, je poročal Reuters. Donosnost 10-letnih državnih obveznic, denominiranih v lirah, je v četrtek znašala 31,31 odstotka, kar je za 338 bazičnih točk več kot teden pred tem, je bilo razvidno iz podatkov na Bloombergovem terminalu.

Na račun poskusa nevtralizacije opozicije slabi tudi turška lira. Ta je samo v sredo zabeležila 12-odstotni padec vrednosti v primerjavi z dolarjem. Do petka, ko je v dogajanje z izrednim povišanjem obrestnih mer naposled posegla turška centralna banka, se je njena vrednost zmanjšala za nadaljnjih 3,7 odstotka, kar je največja izguba vrednosti od junija 2023, navaja Bloomberg.   

''Trg, poln izzivov''

Turčija je po uradnih podatkih na lestvici najpomembnejših trgovinskih partneric naše države z vidika blagovne menjave na 17. mestu. Slovenija je v letu 2024 v Turčijo izvozila za 455 milijonov evrov blaga, uvozila pa za dobro milijardo. Skupno je blagovna menjava med državama v preteklem letu dosegla 1,52 milijarde evrov in odraža naraščajoči trend.

"Glede na pretekle izkušnje ne morem trditi, da bodo trenutne razmere hipno vplivale na položaj in poslovanje slovenskih podjetij v Turčiji," je za Bloomberg Adria ocenil Matej Rogelj, vodja centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. O posrednih in dolgoročnih vplivih ne moremo špekulirati, ker ni zelo verjetno, da bi EU poskušala uvesti kakšna priporočila ali celo sankcije proti Turčiji z neposredno ekonomskim učinkom, meni. "Geopolitični in gospodarski pomen Turčije za EU je nesporen in velik," dodaja, a podjetja se pri poslovanju s Turčijo "praviloma izogibajo vsakršnim političnim konotacijam, ki bi lahko vplivale na njihov položaj na trgu".

Direktor podjetja Tovarna meril Kovine Rudolf Franc Verovnik pravi, da težav trenutno ne zaznavajo, da pa gre "za trg, poln izzivov". Sodelujejo z dvema partnerjema v gradbeni panogi, ki jim dobavljajo orodja za zidarje. Odnosi so dobri in trdni, a posel v zadnjem času ni tako cvetoč kot pred leti. Situacija z Erdoganom oziroma načinom vodenja države je problematična, pravi, pri čemer izpostavlja še vedno visoko inflacijo. Ta na njihovo poslovanje ne vpliva, se pa sprašuje, kako jo lahko amortizirajo tamkajšnji partnerji.

 

Absolutna oblast

Kočan pravi, da je avtokrata Orienta k vnovičnemu surovemu obračunu s političnimi nasprotniki spodbudilo tudi popolno obvladovanje razmer doma. Tu ne gre zgolj za izboljšanje ekonomskega stanja, ampak tudi "obnovitev mirovnega procesa s Kurdi ter prepričanje, da je do volitev leta 2028 še daleč", pojasnjuje Kočan. Zapisano Erdoganu prek obvladovanja medijev omogoča, da postopke proti Imamogluju "uokviri kot vprašanje pravosodja oziroma pravno zadevo, ne pa politično motiviran proces".

 

Kako velik trn v peti je Imamoglu, priča dejstvo, da je Edrogan svojemu osrednjemu oponentu od leta 2015 obesil že tri obtožnice. Pri vsem skupaj je ključno to, da je Imamoglu "zastavonoša upora proti Erdoganu in vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj AKP". Oceno potrjuje dejstvo, da je istanbulska univerza le dan pred aretacijo razveljavila İmamoglujevo diplomo, kar mu po turški zakonodaji preprečuje morebitno kandidaturo za predsednika države, saj morajo imeti kandidati univerzitetno izobrazbo.

Bi se lahko Erdoganu trda roka s krepitvijo študentskih protestov toliko maščevala, da bi bila njegova vladavina pod vprašajem? "Odvisno od vzdržljivosti in odprtosti družbenih omrežij," meni predavatelj, saj se pozivi k protestom med mladimi širijo predvsem prek družbenih omrežij. Zato je turški notranji minister Ali Yerlikayja sporočil, da je bilo aretiranih na desetine ljudi, ki so na spletu širili 'provokativne' objave. "Nacionalni mediji so pod nadzorom Erdogana, tako da bi se lahko nasprotna dejstva prikazovala zgolj prek družbenih omrežij, alternativnih platform za sporočanje in vztrajnosti ulice," napoveduje Kočan. Vložki razpleta politične krize v državi so izjemni, saj Erdogan po ustavi leta 2028 ne bo smel znova kandidirati na volitvah, zato si prizadeva doseči razpis predčasnih. V primeru obsodbe glavnega tekmeca bi bila njegova vnovična zmaga bistveno bolj verjetna.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar