Negativno presenečenje za normirance

Normirance po novem letu čaka obsežna zaostritev pravil, na katero številni samostojni podjetniki še niso pripravljeni. Državni zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji namreč sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim država bistveno posega v pogoje za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov ter omejuje dosedanjo fleksibilnost mikropodjetnikov.

Ponovni vstop v normirani režim po novem šele po petih letih

Novost, ki bode v oči, je uvedba petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov po zaprtju dejavnosti. Država po prvem januarju 2026 uvaja nov pogoj, po katerem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost ali izstopili iz sistema normiranosti.

Po novi ureditvi lahko zavezanec ponovno vstopi v normirani režim šele, če je od izstopa iz sistema ali prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se leto prenehanja dejavnosti sploh ne upošteva. Tudi ob tem pa morajo biti izpolnjeni še prihodkovni pogoji, kar omejitve dodatno zaostruje.

Zakon določa, da se ta prepoved uporablja za vse izstope iz sistema normiranih odhodkov in vsa prenehanja opravljanja dejavnosti od 1. januarja 2026. To pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo dejavnost zaprli ali izstopili iz normiranstva po tem datumu, več let dejansko izključeni iz enega ključnih davčnih režimov za mikropodjetnike.

Posledice so konkretne in daljnosežne. V praksi to pomeni, da zavezanec, ki bo na primer 20. januarja 2026 zaprl s. p. in ga že 1. avgusta istega leta ponovno odprl, normiranega režima ne bo mogel več izbrati. Ob predpostavki neprekinjenega opravljanja dejavnosti bo normiranost lahko ponovno priglasil šele z januarjem 2032 – torej po skoraj šestih letih.

Ministrstvo: "Normiranstvo spodkopava obdavčitev po ekonomski moči"

Takšna ureditev pomeni radikalen odmik od dosedanje prakse, v kateri je bila izbira davčnega režima stvar letne presoje podjetnika, ne pa večletne sankcije, vezane na zaprtje dejavnosti ali spremembo načina obdavčitve. Na Ministrstvu za finance ukrep utemeljujejo z omejevanjem zlorabe sistema zgolj za zniževanje davčne obveznosti, ki jih predstavljajo zaporedni vstopi in izstopi iz sistema normiranih odhodkov ali prenehanje in ponoven začetek opravljanja dejavnosti.

Poudarjajo, da sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ni edini način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. "Primarni način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti je določanje na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ki pa je skozi leta postal podredni sistem, čeprav bi ta moral biti osnovni oziroma primarni, tako z vidika načela obdavčenja po ekonomski moči kot tudi zaradi drugih javnih koristi," sporočajo z ministrstva.

Po novem letu se za samostojne podjetnike zaostrujejo pogoji poslovanja. Foto: Depositphotos

"Na podlagi nove ureditve in petletnega roka za ponovni vstop v sistem normirancev nikomur ne onemogočamo opravljanja dejavnosti." Ministrstvo ob tem vztraja, da petletna omejitev ne pomeni omejevanja podjetniške svobode, saj naj bi se nanašala zgolj na poenostavljen način ugotavljanja davčne obveznosti, medtem ko lahko zavezanci v tem obdobju dejavnost nemoteno opravljajo ob obdavčitvi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, zato podjetniška aktivnost po njihovem mnenju ne bo zmanjšana ali okrnjena.

"Ključno pri snovanju vseh sprememb na področju normirancev je seveda to, da je v zadnjih letih prihajalo do vedno večjega obsega števila normirancev, in sicer ravno v tistih dejavnostih, kjer so možne zlorabe zgolj zaradi zniževanja davčne obveznosti, s tem pa pride do odstopa od obdavčitve po ekonomski moči posameznikov," še trdijo na ministrstvu.

Kot smo poročali, je bilo leta 2024 v režimu normiranih odhodkov 90.340 davčnih obračunov (okoli 60 odstotkov vseh zavezancev z dejavnostjo). Število zavezancev, ki so lani davčno osnovo ugotavljali na podlagi normiranih odhodkov, se je glede na leto 2017 skoraj podvojilo, medtem ko se je število zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v tem obdobju zmanjšalo za deset odstotkov. 

Nove omejitve predstavljajo udarec predvsem za normirance, ki so na delo vezani sezonsko in so dejavnost v skladu s tem projektno zapirali in odpirali.

Ministrstvo jim odgovarja, da se opravljanje dejavnosti šteje le, če je trajno, in ne priložnostno, kar pomeni samostojno in neodvisno opravljanje za svoj račun, v lastno korist in na lastno odgovornost, pri čemer trajnost izključuje enkratne ali občasne, nepovezane posle. Dodajajo še, da se za opravljanje dejavnosti šteje tudi obdobje ustvarjanja, ko prihodkov še ni, davčna obveznost pa je vezana izključno na dejansko dosežene prihodke, zato prilagajanje zavezancev z zapiranjem in ponovnim odpiranjem dejavnosti zaradi drugih obveznosti, kot so prispevki, ne sodi na področje dohodnine, temveč v zakonodajo socialnih zavarovanj.

Ministrstvo: "Na podlagi nove ureditve in petletnega roka za ponovni vstop v sistem normirancev nikomur ne onemogočamo opravljanja dejavnosti."

Omejitev ni ostala neopažena niti v političnem vrhu opozicije: prvak SDS Janez Janša je na družbenih omrežjih nov zakon o normirancih ostro kritiziral, objavo pa pospremil z besedami: "Dodano na seznam Golobovih norosti, ki jih bomo ukinili takoj po volitvah."

Ob napovedane spremembe za normirance se je obregnil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.  Foto: Bobo

ZPZR zvišuje prihodkovne pragove za vstop v normirani režim: za leto 2026 bo vstop mogoč, če prihodki v letu 2025 ne bodo presegli 50 tisoč evrov (prej 30 tisoč evrov) oziroma 120 tisoč evrov (prej 60 tisoč evrov), pri čemer je pri višjem pragu pogoj vsaj devetmesečna neprekinjena samozaposlitev za polni delovni čas; enako zvišanje velja tudi za kmečka gospodinjstva.

Izstop iz normiranstva: strožji in hitrejši

ZPZR med drugim zaostruje pogoje za izstop iz sistema normiranih odhodkov: zavezanec bo moral preiti na dejanske stroške, če povprečje prihodkov dveh zaporednih let preseže 120 tisoč evrov (redni s. p.), 50 tisoč evrov (popoldanski s. p.) ali 85 tisoč evrov, če se status v letih razlikuje; za kmečka gospodinjstva ostaja prag 120 tisoč evrov na člana. Ti pogoji se bodo prvič uporabili že za izstop v letu 2026 na podlagi prihodkov iz let 2024 in 2025.

Novost je, da se v povprečje šteje tudi leto brez poslovanja kot ničelno leto, kar pomeni, da lahko zavezanec iz normiranstva izpade že po prvem letu poslovanja – na primer ob 110 tisoč evrih prihodkov v prvem letu bo moral v naslednjem letu izstopiti.

Višji davek za uspešnejše normirance

Zakon uvaja tudi progresivno obdavčitev normirancev, s čimer se dosedanji enotni davčni režim nadomešča z dvostopenjsko lestvico. Redni s. p. bo po novem obdavčen z 20 odstotki do davčne osnove v vrednosti 72 tisoč evrov, nad tem pragom pa s 35 odstotki, medtem ko bo pri popoldanskih s. p. višja stopnja veljala že nad 33 tisoč evri davčne osnove.

V praksi to pomeni občutno višjo davčno obremenitev po prihodkih uspešnejših normirancev. Tako bo redni s. p. s 130 tisoč evri prihodkov po novih pravilih, ob upoštevanju omejenih normiranih odhodkov in progresivni dohodninski stopnji (do 72 tisoč evrov davčne osnove 20-odstotna davčna stopnja, presežek pa bo obdavčen po 35-odstotni davčni stopnji), plačal 17.900 evrov dohodnine (po obstoječem sistemu bi plačal 16.400).