E-pismo: Kako je vlada v zasebnem sektorju ustvarila nasprotnika

Dobro jutro, z E-pismom vas v sobotno prebujam Uroš Božin, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria. Leto 2025 bi najlažje opisal z besedo nepredvidljivo. Borze so kolapsirale in vmes spet podirajo rekorde. Zlato niza rekord za rekordom, donosnosti na državnih obveznicah rastejo. Trgovinska vojna pretresa industrije, dobavne verige in poslovne modele. Dolar se ceni, nekatere države, kot na primer Francija, ki so še nedavno veljale za najbolj stabilne, pa ne morejo sprejeti proračuna.

Evropsko gospodarstvo raste po polžje, Kitajska se upočasnjuje in ob tem še izgublja zanimanje nad evropskimi izdelki. Izvoz na Kitajsko upada, še bolj pa se je znižal v ZDA in v Japonsko. Evropa mora začeti prerazporejati javne izdatke v vojsko oziroma obrambo, ker je področje več desetletij zanemarila.

Kot da slovenska podjetja ne bi bila soočena z dovolj izzivi na mednarodnem parketu, je nepredvidljivo tudi domače okolje. Aktualna vlada gospodarstvo utaplja v novih davkih, višjih prispevkih in trošarinah. Efektivna obdavčitev gospodarstva je ena najvišjih v zadnjih 20 letih. V vladi pa še naprej najdejo načine, da dodatno obremenijo zasebni sektor.

Nazadnje je razburjala obvezna božičnica. Namesto da bi razbremenili plače, so uvedli obvezno božičnico, ki je razbremenjena. Ukrep pomeni razbremenitev le za podjetja, ki so do sedaj plačevala božičnico, saj več ne bo obdavčena. Za vse ostale pa je obvezna božičnica dodatna obremenitev. Država je tako 'razbremenila' delo na račun dodatne obremenitve podjetij. V tako neprevidljivem domačem in mednarodnem okolju podjetja nočejo investirati. Nekatera sedijo na gorah denarja.

Realnost na trgu je takšna, da se morajo podjetja v časih skoraj polne zaposlenosti za svoje zaposlene potruditi. Ne le s plačo, tudi s stimulativnim okoljem, dobrimi odnosi in drugimi ugodnostmi. Zagotovo obstajajo tudi podjetja, ki delavce izkoriščajo ali premalo plačajo. Človek se pred takšnimi 'zlobnimi' delodajalci najbolje zaščiti sam, tako da poišče drugo službo.

Ta teden je vlada ponudila nov predvolilni bombonček. V sredo je predstavila predlog za podaljšanje veljavnosti vinjete. S tem naj bi blažili ''posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na avtocestnih odsekih,'' so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Ukrep je na prvi pogled z vidika omejene uporabnosti cestninskega omrežja smiseln. Spomnimo, da je vlada v 2023 zvišala ceno vinjete.

Če določena storitev ni dostopna ali je le delno dostopna, bi bilo smiselno plačevanje takšne neobstoječe storitve oprostiti. Zato je še zelo smiseln predlog kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Predlagajo, da se neha pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki še sploh ni začela delovati. Prispevek plačujemo od julija, država je pobrala že več kot 100 milijonov evrov.

Podobno predlagajo oprostitev plačevanja zdravstvenega prispevka vsem bolnikom, ki so obtičali v čakalnih vrstah slovenskega zdravstva. Kaj pa vsi tisti, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika? V SBC so dodali še upravne enote, sodišča in druge organe. Seveda je oprostitev prispevkov nična. Je smisel storitev ali sistem in birokracija, ki je zrasla ob njej? Če bi bil cilj zagotoviti neko storitev, bi moral biti sistem kaznovan, če je ne opravi. Če za neizvajanje zaračunanih in obljubljenih storitev sistem ni kaznovan, ni motivacije, da se storitev sploh zagotovi oziroma da se težava reši.

Ob klasični politični polarizaciji med levimi in desnimi vladi uspeva tudi to, da ustvarja vse večji razdor med javnim in zasebnim sektorjem. Vladi v zasebnem sektorju ni uspelo najti partnerja, temveč je ustvarila nasprotnika. Tako so banke po poplavah dobile davek na bilančno vsoto. Normiranci oziroma samostojni podjetniki so dobili višje davke. V 2025 je še zaostrila vojno z naftnimi trgovci. Medtem ko se vse manj konkurenčno gospodarstvo muči z novimi obremenitvami, je bil javni sektor nagrajen z višjimi plačami.