Slovenska podjetja z gorami denarja: speča Sneguljčica slovenskega gospodarstva

Slovenci denar najraje kopičijo na bančnih računih. Vloge slovenskih gospodinjstev so konec julija zrasle na 28,47 milijarde evrov, kar je nov rekord. Naraščajo tudi vloge podjetij, te so julija prvič presegle 11 milijard evrov, kar je največ, odkar so na voljo podatki Banke Slovenije. Na drugi strani se podjetja zelo previdno zadolžujejo in posojila družbam stagnirajo že več let. Skupna vrednost posojil je konec julija medletno zrasla za dober odstotek in dosegla 10,17 milijarde evrov.

Preverili smo, koliko denarja imajo največja slovenska podjetja in katera imajo na računih največje zneske. Kako se je stanje denarja spremenilo v zadnjem letu. Zakaj podjetja kopičijo denar in kakšen je vpliv takšnega početja na gospodarstvo?

Slovenska podjetja še vedno hranijo kupe denarja

Letošnji pregled smo razširili z bluechipi in drugimi podjetji, ki hranijo večje denarne vsote. Na seznam nismo vključili bank in državnih družb (izjema je Telekom Slovenije, ki kotira na borzi). Skupno smo zbrali 40 slovenskih družb in jih razvrstili po denarnih sredstvih.

Denar in denarni ustrezniki so gotovina, bančni depoziti do treh mesecev in druge kratkoročne visokolikvidne naložbe. To pomeni, da morajo biti takoj pretvorljive v znan znesek denarnih sredstev, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno. Gre za gotovino v blagajni ali denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje.

Podatki razkrivajo, da so se denarna sredstva 40 največjih in najuspešnejših družb povečala. Skupno so družbe ob koncu leta 2024 imele 1,487 milijarde evrov denarnih sredstev. Na medletni ravni se je znesek povečal za 1,4 odstotka. V letu 2023 so ta podjetja imela 1,466 milijarde evrov. Poudariti je treba, da gre za stanje ob koncu leta 2024, v vmesnem času pa se je zagotovo spremenilo.

Krka z dodatnimi 97 milijoni evrov

Na vrh se je povzpela novomeška Krka, ki je imela ob koncu minulega leta na računih dobrih 238 milijonov evrov denarnih sredstev (to je 68,9 odstotka več kot v letu 2023), kar je 9,1 odstotka vseh sredstev družbe. Kot razlog so v družbi navedli povečanje depozita z ročnostjo do 90 dni za 86,4 milijona evrov. Med denarnimi sredstvi v banki je bil depozit v višini 204,4 milijona evra z ročnostjo do 90 dni. Na ravni skupine je imela Krka 344,9 milijona evrov denarnih sredstev, skoraj dvakrat več kot v letu 2023, ko so jih imeli 174 milijonov evrov.

Največja denarna sredstva so imeli v Krki leta 2022, ko so presegla 470 milijonov evrov. Takrat je kopičenje sovpadalo z začetkom ruskega napada na Ukrajino.

Najbolj izrazit skok sredstev v Belektronu

Za Krko se je uvrstila Adria Mobil z 236,6 milijona evrov. Tudi novomeški proizvajalec avtodomov je krepko povečal denarna sredstva, v primerjavi z letom 2023 so se povečala za 64,5 milijona evrov oziroma 37,5 odstotka. Najbolj je denarna sredstva povečala družba Belektron Boštjana Bandlja. V letu 2024 so se denarna sredstva povečala za 72,3 milijona evrov, to je za 131,6 odstotka. Ob koncu leta 2024 je imelo podjetje 125,5 milijona evrov denarnih sredstev.

Med podjetji, ki so se jim v letu 2024 denarna sredstva močno povečala, je tudi Sij Acroni, kjer so poskočila za 87,8 odstotka (za 11,9 milijona evrov), na 25,4 milijona evrov. Močno so denarna sredstva povečali še Kolektor Etra (za 74,5 odstotka), Luka Koper (rast za 73,1 odstotka), Willy Stadler (48,4 odstotka) in Postojnska jama (46,8 odstotka).

Zakaj podjetja sedijo na gorah denarja?

Razlogov za takšno početje je več, največkrat pa sovpada s kriznimi razmerami. Kot nam je že lani povedal Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, je s tem povezana povečana negotovost na trgu in visoki stroški financiranja. Tudi analiza Harvard Business Review je pokazala, da podjetja kopičijo denar predvsem, da se zavarujejo pred nenadnimi gospodarskimi šoki.

''Podjetja pogosto kopičijo velik denarni rezervni kapital, ker želijo zagotoviti likvidnost in odpornost v negotovih razmerah (npr. ob gospodarski recesiji, nestabilnostih v turizmu, globalnih motnjah v dobavnih verigah),'' so zapisali v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Kopičenje denarja sicer ni omejeno na Slovenijo in ni nujno slabo. Pomeni, da so podjetja dobičkonosna in poslujejo dobro.

Ameriška tehnološka podjetja Microsoft, Amazon in Apple sedijo na več kot 500 milijardah dolarjev, je poročal Bloomberg. Med razlogi so navedli tudi gospodarski pretres, ki ga je povzročila carinska politika Donalda Trumpa.

SBC: Kapital ostaja uspavan

Med dejavniki v SBC omenjajo kombinacijo nepredvidljivega zunanjega okolja, med drugim nepredvidljivo gospodarsko politiko države, tuje trge, inflacijo, regulacijo. Kopičenje denarja podjetja povezujejo tudi s pomanjkanjem zaupanja v donosne naložbe doma oziroma z omejenimi možnostmi za privlačne projekte. Obenem priznavajo, da je razlog včasih tudi konservativno vodstvo, ki varnost postavlja pred tveganje.

Kaj to pomeni za delničarje in za celotno gospodarstvo? ''Takšna strategija varuje podjetja, a delničarjem prinaša manjše donose, saj v tem primeru kapital ni aktivno naložen,'' še dodajajo v SBC. Pravijo, da kapital ostaja "uspavan", kar pomeni manjše naložbe, počasnejšo rast, manj spodbud za inovacije in potencialno znižanje multiplikatorja domače potrošnje in investicij.

''Če slovenska podjetja kopičijo denar, to zagotovo pomeni, da jih močno skrbijo vse slabša konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nespametna gospodarska politika vlade ter slaba gospodarska kondicija celotne Evrope,'' sklenejo v SBC.

Kje so se denarna sredstva najbolj zmanjšala?

Sredstva niso rasla pri vseh podjetjih, ponekod so se vidno zmanjšala. Pri polovici podjetij na seznamu so se zmanjšala, največje nominalno zmanjšanje so zabeležili v družbi Protej, kjer so s 116,3 milijona evrov upadla na slab milijon evrov. Družbe Protej zaradi velikega upada sicer ni na lestvici. Med podjetji z lestvice so največje znižanje nominalno imeli v Impolu – za 55,3 milijona evrov oziroma za 69,7 odstotka. Sledi Perutnina Ptuj, kjer so se sredstva zmanjšala za 54,8 milijona evrov (za 76,8 odstotka). V družbi GH Holding so denarna sredstva upadla za 57,7 odstotka zaradi izplačila dividend.

Koliko denarja imajo bluechipi?

Bluechipi poročajo o poslovanju na četrtletni ravni. Podatki ob polletju kažejo, da so družbe vmes še povečale denarna sredstva. Spet je opaznejša Krka, ki je imela ob koncu polletja na računih 423,6 milijona evrov oziroma 77,9 odstotka več kot ob koncu leta 2024. V vmesnem času (24. julija) je izplačala 252 milijonov evrov dividend, zato so trenutne številke zagotovo drugačne.