V javnem sektorju novo višanje plač: za koga in kdaj?

Učinki plačne reforme v javnem sektorju se že kažejo v konkretnih zneskih. Preverili smo, za koliko so se zvišale plače nekaterih poklicev in kolikšna zvišanja še sledijo.

Letos je v veljavo stopil nov plačni sistem v javnem sektorju, ki zvišuje plače približno 190 tisoč zaposlenim javnim uslužbencem; od kuharjev in snažilk do zdravnikov in univerzitetnih profesorjev. Nov sistem bo do leta 2028 plače postopoma zvišal v povprečju za približno 23 odstotkov oziroma za 415 evrov bruto na zaposlenega.

Skupni strošek prenove plačnega sistema v javnem sektorju naj bi po oceni vlade znašal 1,4 milijarde evrov.

Najnovejši podati o izplačanih plačah že kažejo učinke dvigov plač. Z januarsko plačo (izplačano februarja) so namreč javni uslužbenci dobili prvi obrok zvišanja plače. Plače se javnim uslužbencem povišujejo v šestih obrokih na pol leta do januarja 2028.

 

 

Podatki portala plač javnega sektorja kažejo, da se je povprečna bruto plača v javnem sektorju letos v povprečju zvišala za slabih devet odstotkov oziroma 225 evrov. Leta 2024 je v povprečju znašala 2.595 evrov, v prvih štirih mesecih letos pa je znašala 2.820 evrov bruto.

Kot izhaja iz objavljenih podatkov, so se plače letos v prvih štirih mesecih v povprečju v deležu najbolj povečale strokovnim sodelavcem na področju znanosti, in sicer za 20,9 odstotka – z 2.284 evrov bruto na 2.762 evrov bruto.

 

 

Po relativnem dvigu jim sledijo visokošolski učitelji – za 12,6 odstotka (s 4.128 na 4.647 evrov bruto). Za več kot 12 odstotkov so se povišale tudi plače srednješolskim in osnovnošolskim učiteljem – z 2.712 na 3.059 evrov bruto. Plače so za 12 odstotkov skočile tudi diplomatom, in sicer s 3.933 evrov bruto na 4.403 evre bruto.

Zaradi spremembe sistema plačnih skupin, ki jo je prinesla lani sprejeta reforma, s portala plač ni razvidno, za kakšen odstotek so se plače zvišale najnižje plačanim javnim uslužbencem, ki so bili prej uvrščeni v plačno skupino J. Te skupine namreč zdaj ni več, saj so zaposlene razporedili v druge plačne skupine.

Lani je bilo več kot 27 tisoč javnih uslužbencev v plačnih razredih, uvrščenih pod minimalno plačo. Z novim sistemom so vsi zaposleni prišli v plačni razred nad višino minimalne plače, ki letos znaša 1.277,7 evra. Prvi plačni razred nad minimalno plačo je drugi plačni razred s 1.291,52 evra bruto. Ta znesek je letos najnižja osnovna plača v javnem sektorju.

 

 

Najnižje plačanim javnim uslužbencem so se plače na dogovorjeni znesek plačne reforme sicer uskladile takoj z enim dvigom pri januarski plači in nadaljnjih dvigov ne bo več. Ob prvem obroku so namreč javni uslužbenci pridobili najmanj 100 evrov bruto oziroma celoten dvig plače, če ta ne dosega 100 evrov.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je okoli šest odstotkov uslužbencev že januarja 2025 prejelo celoten dvig plače.

Dvig plač je sicer razdeljen na šest obrokov; prvi je bil januarja 2025, nato oktobra 2025, junija 2026, decembra 2026, julija 2027 in zadnji dvig januarja 2028. V prvih treh obrokih bodo plače zvišali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko.

 

 

Ob prvem in drugem obroku javni uslužbenci dobijo najmanj 100 evrov bruto, v tretjem, četrtem in petem obroku pa vsaj 70, 50 in 100 evrov – tisti, ki ne bodo že prej dosegli končne višine plače.

Dvigi plač bodo državni proračun stali okoli 350 milijonov evrov na leto, razporejeno na štiri leta. "Zaradi postopnosti dvigov plač bo strošek za državni zbor znosen in zaradi njega davkov ne bo treba dvigovati," je lani ob sklenitvi dogovora o dvigih plač zagotovil Minister za finance Klemen Boštjančič.

 

 

V novi plačni lestvici je 67 plačnih razredov, razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa 1 proti 7. Najvišji plačni razred znaša 8.821 evrov bruto. Razlika med plačnimi razredi znaša tri odstotke, in ne več štiri, kot je veljalo pred tem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar