Podjetja vse bolj pogledujejo po azijskih delavcih

Osem od desetih novih zaposlitev v Sloveniji predstavljajo zaposlitve tujcev. Vsak sedmi zaposleni je že tujec, ugotavlja Pia Bedene v članku Kdo so tuji delavci, ki si želijo delati pri nas. Še vedno prevladujejo delavci iz regije Adria, a ta kadrovski bazen je vse bolj prazen.

Tako kot delodajalci iz sosednjih držav tudi slovenski vse bolj pogledujejo v Azijo. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Danijel Okilj, direktor oddelka mednarodne mobilnosti na Adeccu, je trend povečanega zanimanja za tujo delovno silo opazen.

''Če so se včasih tujci zaposlovali predvsem v gradbeništvu in v prevozništvu, danes praktično ni dejavnosti, v kateri vsaj del potreb ne bi pokrivali s tujo delovno silo,'' pravi Okilj. Še vedno največ tujcev prihaja iz regije Adria, opaža sogovornik.

Delavci iz regije Adria se najhitreje integrirajo

Ali bo delež delavcev iz azijskih držav večji, je težko napovedati. Na to vplivajo različni dejavniki, meni Okilj, ''vključno z gospodarskimi razmerami, politikami priseljevanja, potrebami na trgu dela in drugimi družbenimi faktorji''.

V Sloveniji je največ delavcev iz regije Adria zaradi geografske bližine in kulturnih podobnosti, ki olajšajo integracijo. Okilj meni, da je Slovenija zanje še vedno privlačna zaradi relativno nizke stopnje brezposelnosti, relativno visokega standarda življenja in delovnih pogojev.

Na drugi strani delavci iz Azije ''predstavljajo raznoliko skupino, ki ima širok spekter znanj, izobrazbe in veščin,'' razlaga strokovnjak. Zanimivi so za proizvodni sektor, sektor informacijskih tehnologij, storitveni sektor. Vedno več jih prihaja tudi v avtoprevozništvo, gostinstvo in turizem.

Glede na naraščajočo digitalizacijo pa je povečano zanimanje za azijske računalniške strokovnjake, ''sploh Indija je znana po zelo dobrih IT strokovnjakih,'' pravi Okilj in dodaja, ''če tega kadra podjetja ne najdejo doma ali v regiji, bodo pač morali iskati tudi v Aziji''.

Vse več agencij specializiranih za iskanje tujih delavcev

Za iskanje kadra v tujini se je specializiralo veliko agencij. V Adeccu so v petih letih pri zaposlovanju tujcev pomagali več kot 400 slovenskim podjetjem, v katerih se je zaposlilo več kot 5.000 tujcev. Nekateri delovno silo iščejo tudi sami, a če nimajo ustreznih znanj, se postopki pridobivanj dovoljenj lahko zavlečejo tudi do leta dni, pravi Okilj.

Sicer po njihovih izkušnjah zaposlovanje tujcev iz Azije, predvsem iz Indije, Šrilanke in Nepala, traja od štiri do šest mesecev. Storitev vključuje iskanje, selekcijo, urejanje delovnih dovoljenj, namestitve, organizacijo prihodov, vpeljavo v delo. 

Država oziroma Zavod za zaposlovanje pomagata tudi z organizacijo zaposlitvenih sejmov, v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, letos tudi v Črni gori. Ključnega pomena pa je skrajševanje postopkov na upravnih enotah in zavodih za zaposlovanje.

Kot pravi Okilj, ''sporazumi med državami ne predpisujejo, zagotovo pa ne zagotavljajo hitrejših postopkov''. Sporazuma z Bosno in Hercegovino ter Srbijo po njegovih besedah določata nekoliko drugačne postopke, ki so zahtevnejši in posledično tudi počasnejši.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar