.webp){kind=icon}
Bančna skupina OTP namerava po prevzemu SKB banke leta 2019 in lanskem končanju prevzemnega postopka NKMB do jeseni končati združitev obeh bank pod imenom OTP banka. Kot je v intervjuju za Bloomberg Adria TV povedal predsednik in glavni izvršni direktor madžarske bančne skupine OTP Sándor Csányi, ki je tudi član in namestnik predsednika upravnega odbora madžarske naftne družbe Mol, si želi, da bi imela združena banka primat v Sloveniji.
Ker se predsednik uprave večje izmed obeh kmalu združenih bank, mariborske NKBM, John Denhof s koncem leta poslavlja iz banke, iščejo kandidata za vodenje združene banke, ki bo po velikosti primerljiva z NLB in bo imela sedež v Ljubljani. Glavna izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska sicer zagotovo ostaja v banki.
Načrti OTP banke v Sloveniji
V OTP poudarjajo, da so zelo zadovoljni z dosedanjim poslovanjem obeh slovenskih bank. Ena od sprememb po združitvi bo, da bo OTP banka v Slovenijo pripeljala tudi nekatere ne tipično bančne produkte, s katerimi je že prisotna na Madžarskem in v drugih državah, med drugimi zavarovalniške produkte.
V intervjuju je Csányi kot eden najvplivnejših ljudi v evropskem nogometu – trenutno zaseda mesto podpredsednika svetovne nogometne zveze Fifa – govoril tudi o odnosu z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom evropske nogometne zveze Uefa. Čeferina izredno ceni in si želi, da bi ponovno kandidiral za predsednika Uefe.
Pred uradnim intervjujem, ki je bil tudi zaradi številnih intervjujev za slovenske medije, časovno omejen na 10 minut, je eden od najbogatejših Madžarov gostil skupino slovenskih novinarjev, v daljšem neformalnem delu pogovora se je dotaknil vseh tem, o katerih smo ga spraševali.
V ospredju je bilo sicer poslovanje bančne skupine OTP, ki je s tržno kapitalizacijo 12,8 milijarde evrov poleg Slovenije aktivna še na 11 tržiščih srednje in vzhodne Evrope, od lanskega prevzema Ipoteka banke je med njimi tudi rastoč 35-milijonski srednjeazijski trg Uzbekistana.
Od nogometa do kmetijstva
V neformalnem delu pogovora je Csányi govoril tudi o sodelovanju s slovenskimi politiki, med drugim se je ob pogovoru o investiciji v ljubljansko Emoniko, kjer bo po dokončanju sedež slovenske OTP banke, dotaknil tudi odnosa z ljubljanskim županom Zoran Jankovićem, ki ga je označil za zahtevnega pogajalca.
Ni se izognil niti pogovoru o madžarskih notranjepolitičnih tem. Neuradno velja, da Csányi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nima tako dobrih odnosov kot jih ima Lőrinc Mészáros, Orbanov otroški prijatelj, ki trenutno velja za najbogatejšega Madžara in preko enega od podjetij obvladuje tudi slovensko Nova24 TV, ki velja za kanal stranke SDS.
A vseeno poznavalci odnosov v Budimpešti pravijo, da med Csányijem in Orbanom velja nekakšen pakt o nenapadanju, čeprav bi si morda bančnik intimno želel politično manj kontroverzne osebnosti na čelu Madžarske.
Da je temu tako, dokazuje tudi Csányijev odgovor v neformalnem delu pogovora, da si ne želi lastništva v medijih, s katerim bi se v vzhodni sosedi zagotovo profiliral kot bodisi zaveznik bodisi nasprotnik madžarskega premierja. A si sam več kot očitno želi predvsem razvijati svoje posle, kjer so poleg banke v ospredju še posli na področju kmetijstva, ki jih tudi širi izven Madžarske.
Bloomberg Adria
Kakšen je cilj OTP v Sloveniji? Želite biti vodilni na trgu?
V določenem segmentu smo vodilni na trgu, če pogledate obseg posojil, če pogledate skupno bilanco, smo drugi. Seveda pa mora biti cilj vedno biti prvi v vsakem segmentu.
Kako vidite konkurenco v Sloveniji, pa tudi na Madžarskem in v drugih srednjeevropskih državah, kjer ste prisotni?
Na splošno je bančni sektor zelo konkurenčen v Evropi in tudi v Sloveniji. NLB je zelo dobra banka in s največji konkurent, saj pokriva celotno državo, imajo veliko poslovalnic in dober produkt. Imamo pa vsaj enako kvaliteto. In upam, da bo naš razvoj v digitalizaciji hitrejši, saj delamo na digitalizaciji na ravni skupine.
Torej, kar nekje razvijemo, takoj uvedemo v drugo državo, če je rešitev dobra. In mislim, da se bodo naše storitve za stranke izboljšale, saj lahko zdaj naše storitve hitreje dosežejo stranke obeh bank (SKB in NKBM, op. p.). Mislim, da se bo kakovost nenehno izboljševala.
Če pa pogledamo regijo, so banke zelo sofisticirane, dobro razvite in tako je povsod podobna konkurenčna situacija kot v Sloveniji.
Torej nekaj večjih bank nadzoruje velik del trga?
Da, zadnja leta se je koncentracija povečala in mislim, da se bo proces konsolidacije nadaljeval.
Kakšne so vaše dosedanje izkušnje s slovenskim trgom? SKB banko ste kupili že leta 2019.
Trg je zelo zahteven, a je to dober trg in večina strank je zanesljivih. A zahtevajo sofisticirano storitev in takojšen dostop do novih storitev, če se razvijejo na trgu. Tako, da je zelo dober trg. Tudi regulativno okolje je zelo dobro, zato se ne morem pritoževati.
Se bodo stroški poslovanja banke z združitvijo dveh bank znižali?
Ne, mislim, da ne. Mislim, da bo v novem sistemu manj kartičnih in več digitalnih storitev.
Kdo bo vodil banko, OTP banko v Sloveniji?
V prihodnosti? Zelo nam je žal, da John (Denhof, predsednik uprave NKBM, op. p.) s 1. januarjem zapušča banko. Pravkar smo začeli z iskanjem naslednika, imamo nekaj kandidatov in radi bi našli nekoga enake kakovosti, kar pa ni lahko delo, saj smo bili z dosedanjim vodstvom zelo zadovoljni.
OTP je na Madžarskem tudi razvijalec nepremičninskih projektov. V Sloveniji veliko vlagate v projekt Emonika. Imate še kakšne ambicije za vlaganje v nepremičnine v Sloveniji?
Ne. Ta naložba (Emonika, op. p.) je res velika. Čakamo torej izvedbo tega projekta in da dosežemo določeno raven. Po tem pa bomo seveda iskali drugo tarčo. Ko bo Emonika nared, bodo poslovni prostori OTP tam. In takoj zatem bomo imeli opravka z dvema velikima zgradbama, sedežem SKB in ljubljanskimi prostori NKBM, ki ju bo treba razviti za trg.
Bloomberg Adria
OTP na Madžarskem ponuja tudi veliko ne tradicionalnih bančnih produktov, od fintecha do nepremičnin, ki smo jih že omenili, boste s temi projekti vstopili tudi v Slovenijo?
Da, vsak izdelek, ki dobro funkcionira na Madžarskem in je po njemu veliko povpraševanja in je strankam všeč, bomo uvedli na slovenski trg. Na primer Simple (plačilni sistem, ki združuje različne storitve, op. p.), ki olajša življenje ljudi.
Ampak verjetno boste najprej vstopili na trg in potem preverili, kaj trg potrebuje, ali slovenski trg že tako dobro poznate, da že imate načrte?
Mislim, da trg poznamo. Toda skoraj na vsakem področju se nekatere stvari razvijajo in mi čakamo na njihov polni razvoj. Takoj zatem vstopimo s produktom na nov trg. Na primer, na madžarski trg smo nov sistem mobilnih bančnih storitev uvedli šele pred pol leta ali pred približno devetimi meseci. In zdaj ga začenjamo predstavljati povsod, kjer smo prisotni.
Odnos do slovenskega poslovnega okolja
V Sloveniji kritiki pogosto pravijo, da poslovno okolje ni dovolj stabilno. Kako ga ocenjujete z madžarskega vidika?
Tega nisem čutil. Obstaja zelo dobra baza strank, maloprodajna in korporativna stran seveda. In tudi projektno financiranje deluje pravilno. Tako da ne mislim, da bi bil slovenski trg slabši od katerega koli drugega razvitega trga.
Kaj pa obdavčitve? Te se pogosto spreminjajo. Prav tako so visoko plačani zaposleni obdavčeni precej visoko?
Veste, na evropski ravni ni enake davčne stopnje, vsaka država to ureja samostojno. Torej je veliko razlik. Slovenija seveda ne sodi med države z najnižjimi davki. Toda, če pogledate na primer dodatno obdavčenje bank, povsod, kjer smo prisotni, so ga uvedli.
Upam, da je to začasni bančni davek. V slovenskem primeru je bolj upravičen zaradi poplav, ki so se zgodile. Potrebujete dodatne proračunske prihodke. Smo zelo veseli, če obdavčitev razumna in ne uničuje posla.
Vidite geopolitična tveganja kot nekaj, kar bi lahko vplivalo na bančno poslovanje?
Vojna seveda nikoli ni ugodna za posel. Za bančno poslovanje je zelo pomembno stabilno okolje. Vendar upam, da bo na koncu v Evropi prevladal mir.
Ljubezen do nogometa
Ste tudi podpredsednik Fife in Uefe?
Fife.
Uefe ne?
Bil sem, toda zdaj velja novo pravilo, da si lahko samo v enem organu, ali v Svetu Fife ali v Izvršnem odboru Uefe.
Kako sodelujete oziroma ste sodelovali z gospodom Aleksandrom Čeferinom? Kakšno je vaše mnenje o njem?
Seveda imam vlogo pri Uefi, ker me je ta delegirala v Fifo in sem tudi član njenega finančnega odbora, pogosto se srečujemo in pogovarjamo. Tako, da zelo dobro sodelujemo. In res zelo obžalujem, da je napovedal, da se leta 2027 ne bo ponovno potegoval za položaj, vendar upam, da ga bomo prepričali, da si premisli.
Je prinesel stabilnost Uefi?
Da, mislim, da je Uefa zdaj veliko močnejša kot prej in veliko bolj pregledna. In to je zelo pomembno, ker ni boja, ampak je zdaj prisotna predvsem razprava med Uefo in klubi, sodelovanje med evropskimi klubi in Uefo je veliko boljše. Toda to se je deloma lahko zgodilo zato, ker je Aleks (Čeferin, op. p.) res zelo okrepil Uefo.
Celoten pogovor v priloženem videu.
