.webp){kind=icon}
Lansko leto je bilo med bolj zanimivimi bančnimi leti. Na slovenskem trgu smo spremljali največje združevanje v bančnem sistemu. Poslovanje bank pa je bilo rekordno, saj so ustvarile skoraj 1,1 milijarde evrov čistega dobička. To je po podatkih Banke Slovenije za 119 odstotkov več kot predlani.
Čiste obresti so se lani skoraj podvojile na 1,44 milijarde evrov. Neobrestni prihodki so medtem na letni ravni nazadovali, operativni stroški pa so se zvišali za desetino. Resnejših težav s kreditnim portfeljem banke niso imele, še kaže poročilo, saj so se neto oslabitve in rezervacije zmanjšale za več kot četrtino.
O poslovanju bank in obetih so v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV govorili Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica banke SKB, direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo in ekonomist dr. Igor Masten iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Visoki dobički prehodnega značaja
Vsi so se strinjali, da so rekordni dobički bank prehodnega značaja. ''Razlog za takšno poslovanje je v zaostreni monetarni politiki Evropske centralne banke (ECB), ki je zvišala ključno obrestno mero,'' je dejala Stojčevska. Zadravec Carpirolo je dodala, da je razlog dobičkonosnosti tudi v specifiki strukture bančnih bilanc v Sloveniji.
Bloomberg Adria
''Slovenski bančni sistem ima največjo presežno likvidnost med državami članicami EU oziroma njihovimi bančnimi sistemi, ki je žal zaradi prešibkega kreditnega povpraševanja ne more preliti v kredite,'' pojasnjuje Zadravec Caprirolo.
Večina presežne likvidnosti je v obliki depozitov na vpogled, ki imajo najnižjo obrestno mero med vsemi depoziti. ''Hkrati na to presežno likvidnost pri ECB-ju dobivajo zdaj višjo obrestno mero,'' je še opozorila predsednica združenja bank.
Ob spreminjanju teh razmer se bodo znižali tudi dobički. Kot je spomnil Masten, sta bili obe zadnji poslovni leti relativno dobri, a lani so višje obrestne mere ''najbolj izrazito pozitivno vplivale na obrestne marže.''
Kot pravi Masten, ankete ECB, ki jih redno izvajajo med bankami, ''kažejo, da se je tako imenovani strošek tveganja povečal. Torej ne gre zgolj za dražje vire, ampak banke ocenjujejo, da so podvržene večjim tveganjem in to je botrovalo dvigu njihovih posojilnih obrestnih mer.''
Bloomberg Adria
Tudi Masten je mnenja, da ''ostaja likvidnost bančnega sistema v Evropi še vedno zelo visoka, kar je povzročilo višje obrestne marže. In to se seveda pozna na rezultatih''. Desetletje nizkih obrestnih mer se je zajedalo v dobičkonosnost bank, a se je ''ta situacija v zadnjih 18 mesecih znatno spremenila''.
Na to opozarja tudi Stojčevska, ki pravi, da so morale banke v desetletju negativnih obrestnih mer ''poleg skrbi za kreditni portfelj namenjati pozornost tudi stroškovni učinkovitosti, optimizaciji in digitalizaciji procesov, vse z namenom zagotavljanja dolgotrajnejše stroškovne učinkovitosti''.
Hkrati pa je ''k dobrim rezultatom prispeval tudi ustrezen oziroma kvaliteten kreditni portfelj, kar je pomenilo, da ni bilo treba oblikovati dodatnih rezervacij za slabe naložbe,'' dodaja Stojčevska. Letošnje zniževanje obresti bo seveda odvisno od inflacije.
A Stojčevska ocenjuje, da se ''bodo tudi rezultati bank v srednjeročnem obdobju normalizirali''. Za letošnje leto sicer ne pričakuje, da bodo rezultati bistveno slabši od lanskih. Na SKB sicer pospešeno vodijo postopke združitve z NKBM, za katere pričakuje, da bodo končani do jeseni in na letošnje poslovanje ne bodo bistveno vplivali.
Podobnega mnenja glede dobičkov bank je tudi Masten, ki ne pričakuje, ''da bi bile zaradi potrebe po tekmovanju na strani depozitov v prihodnosti ogrožene relativno ugodne obrestne marže bank''.
Politično žaganje dobičkov bank
Negativen vpliv na dobičke bank pa imajo lahko odločitve politike. Odločitev o obdavčitvi bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let zaradi popoplavne obnove, ki je stopila v veljavo z novim letom, bo predvidoma odnesla kakšno desetino lanskega skupnega dobička bank.
Zadravec Caprirolo opozarja, da ta obdavčitev ''precej odstopa od sorodnih obdavčitev v drugih državah članicah EU. In to seveda negativno vpliva na konkurenčnost bančnega sektorja in tudi celotnega gospodarstva''.
V preteklih letih je bila namreč večina dobička uporabljena za krepitev kapitala. To pomeni ''po eni strani rezervo za slabe čase, ko je treba oblikovati slabitve, po drugi strani je pa to poleg likvidnosti nujni pogoj za kreditiranje,'' opozarja Zadravec Caprirolo.
To seveda vpliva na manj kreditiranja ali pa viša stroške zadolževanja. Stojčevska je bila povsem neposredna, ko je dejala, da ''dodatna obdavčitev bilančne vsote bank pomeni manjšo konkurenčnost bančnega sistema, hkrati pa lahko vodi tudi v znižanje kreditiranja gospodarstva, podjetij in občanov''.
Kot opozarja Zadravec Caprirolo, bančni sistem zagotavlja kar ''70 odstotkov financiranja razvoja ali potreb potrošnikov''. Pomen bank je v Sloveniji še večji, dodaja, ker imamo ''najbolj plitev kapitalski trg''. Zato se lahko dodatne obdavčitve vrnejo kot bumerang.
Bloomberg Adria
Pospešek kreditnih aktivnosti?
Vseeno je po pričakovanem znižanju obrestnih mer s strani ECB v drugi polovici leta pričakovati pospešitev kreditnih aktivnosti bank. Kot pravi glavna izvršna direktorica SKB, pa na raven kreditiranja ''vplivajo tudi geopolitične razmere in makroekonomska gibanja''.
Masten meni, da bodo pričakovana znižanja s strani ECB ''relativno nevtralne narave, kar pomeni, da bo glavno gonilo posojilne aktivnosti predvsem povpraševanje''. Opozarja pa, da se lahko inflacijski trend zaradi negotovih razmer tudi obrne.
''Vemo, da je uspešnost bančnega sistema odvisna tudi od uspešnosti poslovanja podjetij in obratno, seveda z zniževanjem obrestnih mer za posojila računamo, da bo povpraševanja po kreditih več, saj trenutno opažamo manjše povpraševanje s strani podjetij,'' je realna Stojčevska.
V lanskem letu je obseg kreditiranja podjetij na nivoju slovenskega bančnega sistema padel za pet odstotkov, na področju poslovanja z občani pa je bil večji za 3,4 odstotke, predvsem na področju potrošniških kreditov, medtem pri stanovanjskih kreditih ni bilo bistvenih sprememb.
''Želimo si, da banke prispevajo k temu, da se lahko gospodarstvo razvija in da tudi spodbujamo procese, spremembe v modelih poslovanja podjetij, vezane na prehod na trajnostni način delovanja,'' je pomen bank razložila Stojčevska.
S tem se strinja tudi Zadravec Caprirolo, ki meni, da ''lahko pozitivno na kreditno povpraševanje vplivajo priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod, investicije, predvidene v digitalizacijo in investicije, ki so predvidene v okviru načrta za okrevanje''.
Zaradi zunanjih šokov je bilo po mnenju nekdanje viceguvernerke tudi odloženih veliko investicij, ki bi se vendarle lahko začele odvijati v letu 2025, kar bi ''moralo pozitivno vplivati na poslovanje bančnega sektorja''.
Celoten pogovor v priloženem videu.
