.webp){kind=icon}
V Sloveniji imamo tri javne univerze z 49 članicami, štiri zasebne univerze s 16 članicami in še 37 samostojnih visokošolskih zavodov. Mnoge od teh šol imajo programe prilagojene potrebam gospodarstva. O zasebnem šolstvu, šolninah, konkurenčnosti javnim univerzam ter konkurenčnosti na trgu dela je za Bloomberg Adria TV govorila Katja Kraškovic, direktorica in dekanja GEA Collegea – Fakultete za podjetništvo.
Kot je dejala dekanja Gea Collegea, ''je izbira med plačljivim in brezplačnim študijem odvisna od posameznikovih želja, potreb, interesov in seveda finančnih zmožnosti''. Po njenih podatkih skupaj zasebne fakultete v Sloveniji privabijo do 15 odstotkov vseh študentov.
Konkurenčnost jim dajejo programi, ki so pogosto ''nišni, specializirani oziroma se ne izvajajo na javnih šolah,'' meni sogovornica. Pogosto so zasebne fakultete z nekaterimi programi začele dovolj zgodaj in se z njim dovolj uveljavile, kot primer najava študij podjetništva na Gea Gollegeu, ki ga izvajajo že skoraj 30 let.
Poleg vsebine se gospodarstvu prilagajajo tudi z urniki za tiste, ki so že zaposleni, z načinom izvedbe, dodatnimi študijskimi aktivnostmi, kariernim svetovanjem in mentorstvom. ''Pri nas imamo tudi storitve inkubatorja, ker naslednja stopnja od kreiranja ideje in podjetniškega študija je udejstvovanje na trgu in komercializacija ideje,'' primer navede Kraškovic.
Velika izbira zasebnih študijev
Dekanja Gea Collegea meni, da obstaja v Sloveniji velika ponudba tako javnih kot zasebnih šol, sploh upoštevaje velikost države. Zato obstaja tudi konkurenčnost med šolami, ki se poleg vsebine kaže tudi v kakovosti programov. Za ustanovo sogovornice je pomembno ''prepletanje teorije s prakso, da je veliko vključevanja gospodarstva, mreženja in da študentje dobijo tisto, po kar so prišli''.
Glede na splošno prevlado dodiplomskih študentov tudi na zasebnih šolah prevladujejo dodiplomski programi, a zasebne šole nudijo tudi magistrske in doktorske študije. Nekatere programe financira tudi država, ki razpiše koncesije. ''Namen financiranja naj bi bil, da je nek program edini ali pomemben za prihodnost razvoja Slovenije ali, da predstavlja deficitarni poklic,'' logiko države povzema Krašovic.
A obenem opozarja, da je bilo tovrstnih razpisov v preteklosti več, zdaj jih skoraj ni. ''Lansko leto je bil odprt en razpis z majhnim številom razpisnih mest za točno določena področja,'' pravi sogovornica, ki dodaja, da jim ni znano, kako ministrstvo določa višino financiranj za določen program.
''Glede na podeljene koncesije iz preteklosti ni nekega vzorca,'' je realna sogovornica. Edina logika pri dodeljevanju sredstev je vrednotenje programov, ki potrebujejo specifično opremo, laboratorijske vaje in podobno, tako so medicinski programi vrednoteni več od poslovnih študij.
Bloomberg Adria
Slovenija ima relativno nizke šolnine
Razlike med programi so tudi v višinah šolnin. ''Pri nas na višji šoli dvoletni programi stanejo med 1.600 in 2.500 evrov, na fakulteti za triletne dodiplomske programe med 3.900 in 5.000 evrov, za mednarodni program tudi več, za magistrske programe pa nekje od 4.000 dalje,'' razloži sogovornica.
Najdražji so programi MBA, ki stane na Gea Gollegeu okrog 18 tisoč evrov. Podobne so tudi cene v bližnji okolici, s tem, da študentje v številnih evropskih državah nižje zneske doplačujejo tudi na javnih šolah. ''S tem mislim, da pokažejo resnost in se ne vpisujejo kar tako. Moje osebno mnenje je, da bi to lahko uvedli tudi v Sloveniji in potem poskrbeli za tiste, ki tega ne bi zmogli,'' pravi sogovornica.
Obenem so že v evropskih državah šolnine za programe zasebnih šol neprimerljive s slovenskimi. Kot pravi Kraškovic, stanejo od 5.000 pa tudi do 25.000 evrov na letnik, za MBA programe tudi po 50 tisoč evrov in več. ''Če pa gremo še dlje, v Veliko Britanijo in ZDA, pa si cene komaj predstavljamo, ker se lahko gibljejo tudi preko 100 tisoč evrov,'' razloži dekanja Gea Collegea.
Ker tudi pri nas študij posredno financiramo s plačilom davkom, je mnenja, da dejansko študij v Sloveniji ni zares brezplačen. Zato imajo študenti v tujini pogosto, sploh ko za študij najemajo kredite, precej drugačen in bolj odgovoren pristop.
Kljub visokim šolninam preko luže pa so na Gea Collegeu uspeli skleniti sodelovanje z dvema ameriškima univerzama. Tam se lahko njihovi študenti odpravijo po končanem dodiplomskem študiju na študij za leto dni. S tem dobijo možnost pridobitve tako ameriške kot evropske diplome.
Predvsem pa Kraškovic veseli dejstvo, da so Američani šolnine nekoliko prilagodili slovenski kupni moči. Kot posledico razvejanih možnosti študija, tudi v ZDA, povezanosti z gospodarstvom in vpetosti v potrebe podjetij sogovornica izpostavlja predvsem visoko zaposljivost študentov.
Celoten pogovor v priloženem videu.
