.webp){kind=icon}
Obdobje predaha najbolj slikovito opiše gibanje obrestnih mer in najnovejše denarne odločitve ameriške centralne banke Federal reserve (Fed) in Evropske centralne banke (ECB), dveh ključnih centralnih bank, po katerih se zgledujejo centralne banke držav regije Adria in jim sledijo. To je pričakovano, sploh če upoštevamo, da sta Slovenija in Hrvaška članici Evropske unije, Srbija in Severna Makedonija, zelo podobna gospodarska trga, pa vodita avtonomno denarno politiko. Le v Bosni in Hercegovini dvig obrestnih mer kot instrument za nižanje inflacije ne pride v poštev. Centralna banka te države ima namreč zvezane roke zaradi povezave z valutnim odborom.
Kljub temu so v vseh teh državah opazili podobne trende tako bank kot komitentov – prebivalstva in gospodarstva. Prestrašeni zaradi hitre rasti stroškov zadolževanja na svetovnih kapitalskih trgih so se komitenti odločali za posojila s fiksnimi obrestnimi merami, že obstoječe dolgove so reprogramirali, nekoliko upadajo tudi posojila.
Višina efektivne obrestne mere za posojila za gospodarstvo in prebivalstvo se je po državah močno razlikovala, najcenejše pa je zadolževanje ostalo v BiH, zahvaljujoč omejitvam agencij za bančništvo, ki so predpisovale enakomerno delitev tveganja rasti obresti med bankami in uporabniki. Podobno se je odzvala tudi Narodna banka Srbije, ki je omejila rast obrestnih mer.
Slovenija in Hrvaška se ozirata na ECB
Profesor dr. Mojmir Mrak je za Bloomberg Adria TV povedal, da višje obrestne mere niso bistveno vplivale na dolžniško breme države, saj to raste počasi. Razmerje med državnim dolgom in BDP se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je posledica višje gospodarske rasti in manjšega dolga. Slovenija je še vedno pod 70 odstotki.
"Vendar je trenutno v svetu toliko geopolitičnih tveganj, da lahko ena stvar bistveno spremeni vse: tudi to, da gre vse v popolnoma drugo smer, torej v smer povečevanja dolga," opozarja Mrak.
Mrak nadaljuje, da bi morebitno poslabšanje geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu lahko zvišalo cene nafte, kar bi lahko inflacijo obrnilo navzgor in s tem vplivalo na odločitve centralnih bank za politiko nižanja obrestnih mer. V primeru stabilnih razmer meni, da se obrestne mere tudi ob morebitnem postopnem nižanju v prihodnje ne bodo bistveno razlikovale in da bo šlo za "odtenke" tega, kar vidimo zdaj.
"Ustrezno bi bilo zmanjšati trenutno raven omejitev denarne politike, če se bo inflacija še naprej gibala proti cilju dveh odstotkov," je sporočilo ECB po zadnjem zasedanju. A težava je, da je večina držav evrskega območja že na pragu tega cilja, Hrvaška pa ni niti blizu. Inflacija na Hrvaškem je višja od štirih odstotkov.
Finančni svetovalec Hrvoje Japunčić je spregovoril o tem, ali meni, da bi se Hrvaška ob previsoki stopnji inflacije lahko soočila z znižanjem obrestnih mer.
"Višina inflacije ni zelo skrb vzbujajoča, vidimo pa, da so trendi nasprotni evropskim. V veliki meri ta trend poganjajo cene hrane. Tam je inflacija še višja. Glavni dejavnik tega je sezonskost, a tudi vgrajevanje dodatnega dobička v cene. Na Hrvaškem je prisoten zelo subjektiven pristop vseh deležnikov do končnega potrošnika. Tam se cene dvignejo nad tisto, kar bi bilo tržno."
O tem, koliko bo Hrvaška na čelu neslavne lestvice najslabših po inflaciji v evrskem območju, je Japunčić dejal:
"Če segmenti turizma ne bodo v trendih, ki smo jih videli v predsezoni, se bo inflacija začela zniževati. Če pogledamo sezonskost in tradicionalno rast cen v turistični sezoni, je vseeno pričakovati korekcijo cen. In lani smo ga videli avgusta. Turisti so bili, potrošnje pa ne. Možno je, da bo tam trg naredil svoje. Če ne bo večjih geopolitičnih pretresov, bo Hrvaška tudi po inflaciji na vrhu lestvice članic evrskega območja."
BiH brez avtonomije v monetarni politiki
Dekan ekonomske fakultete iz Mostarja Igor Živko je v intervjuju za oddajo Start na Bloomberg Adria TV podal vpogled v manevrski prostor Centralne banke Bosne in Hercegovine in njen vpliv na bančni sektor, gibanje obrestnih mer in gospodarstvo države.
Živko je poudaril, da čeprav je operativno malo manevrskega prostora, denarna politika BiH ni imela pomembnega vpliva na bančno dejavnost. Kot mehanizem usklajevanja je poudaril referenčno obrestno mero kot poskus centralne banke in bančnih agencij, da uskladijo stroške v državi s tistimi, ki veljajo v evrskem območju.
"Ti ukrepi, ki jih imamo v evrskem območju, ki se prelivajo prek bančnega sistema v Bosno in Hercegovino, so na neki način alternativa".
Ko je komentiral navezanost na valutni odbor, je Živko poudaril, da Centralna banka BiH vodi politiko v skladu z načeli valutnega odbora, kar omejuje njeno avtonomijo pri sprejemanju monetarnih odločitev.
"Centralna banka je pri tem avtonomna, torej izvaja tisto načelo, ki ji dejansko ne daje diskrecijskih pravic, torej nima možnosti izvajanja diskrecijske denarne politike."
Srbija in Severna Makedonija ‒ nižje obrestne mere verjetno proti koncu poletja
Referenčna obrestna mera Narodne banke Srbije (NBS) je bila nazadnje spremenjena julija 2023. Referenčna obrestna mera je tako 6,5 odstotka, na zadnji seji Narodne banke Srbije pa so se znižale obrestne mere za depozite (5,25 odstotka) in kredite (7,75 odstotka).
Miloš Zečević, direktor oddelka za nadzor in računovodstvo v Erste Banki, pravi, da je likvidnost srbskega bančnega sektorja še vedno izjemno visoka.
"Če govorimo o trenutni evrski likvidnosti bančnega sektorja Srbije, je ta 4,6 milijarde evrov in je to dodaten potencial za kreditiranje, ko govorimo o dinarjih, je ta presežek čez 500 milijard. Če govorimo o kreditiranju, je treba razdeliti kreditni portfelj med obstoječe stranke, in kaj nas čaka v novi produkciji. Če se osredotočimo na variabilno obrestno mero in govorimo o euriborju, bodo vsi komitenti, tako tisti, ki imajo stanovanjski kredit kot pravne osebe, vezane na euribor, postopoma občutili učinke, saj se bo to zmanjšalo do konca tega leta za 100 baznih točk," je poudaril Zečević.
Analitiki BBA tudi pričakujejo, da bo NBS sledila ECB pri zasuku denarne politike in da bo prvo nižanje obrestnih mer za 25 baznih točk rešeno na naslednji seji ECB v juniju. Nato do konca leta pričakujejo znižanje obrestne mere za dodatnih 75 bazičnih točk, s čimer se bo trimesečni in šestmesečni euribor do konca leta 2024 znižal na tri odstotke.
Narodna banka Makedonija ohranja temeljne obresti na ravni 6,30 odstotka
Rast obrestnih mer v Severni Makedoniji se je začela aprila 2022. Od takrat je bilo približno petnajst popravkov obrestne mere navzgor, tako da se je zvišala z 1,25 odstotka na 6,3 odstotka.
Po mnenju nekaterih poznavalcev je za zniževanje obrestnih mer v Makedoniji še prezgodaj.
Kot zadnje inflacijsko tveganje izpostavljajo geopolitične napetosti med Izraelom in Iranom, na domači fronti pa jih, kot pravijo, pritiskajo tudi dvigi plač.
"Padec obrestnih mer lahko štejemo ob koncu poletnega obdobja. Ne pozabimo, da imamo v naši državi dva volilna procesa in možnost tveganja pri dvigu plač, ki ga napovedujeta dva največja politična akterja. Zadnje tveganje so geopolitične napetosti med Izraelom in Iranom.
"Iran je resen igralec v naftni industriji in to lahko resno prizadene gospodarstva in po eni strani znova oživi inflacijo, po drugi pa zmanjša svetovno rast," pravi Siniša Naumoski, predsednik akademskega sveta Akademije za bančništvo in Informacijske tehnologije (ABIT) in predstavnik upravnega odbora Heidelberškega inštituta za poslovanje in management v Skopju.
Tudi če se bodo obrestne mere začele zniževati v drugi polovici leta, bo gospodarstvo to občutilo šele v naslednjem letu, pravi Naumoski.
