Kdo so tuji delavci, ki si želijo delati pri nas

Tujci trenutno sestavljajo 14 odstotkov delovne sile pri nas, ob tem pa prispevajo kar 80 odstotkov novih zaposlitev. Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) je lani objavil 163 tisoč oglasov za delo, med katerimi je 60 tisoč delovnih mest ostalo nezapolnjenih. Ne glede na to pa je bilo lani izdanih najmanj delovnih dovoljenj tujcem v zadnjih šestih letih, če izvzamemo covidno leto 2020.

Tujcem, ki želijo delati za slovenske delodajalce in niso iz EU, je bilo lani izdanih 17.252 delovnih dovoljenj ali petina manj kot leto prej. Največ  je bilo izdanih v letu 2021, in sicer 22.560, manj kot letos pa v letih 2019 (17.030) in 2017 (12.546).

Skupaj je trenutno veljavnih dobrih 51.800 delovnih dovoljenj za tujce. Januarja letos je delovno dovoljenje pridobilo dobrih 1.300 tujcev oziroma toliko kot januarja lani.

Čeprav je bil lani sprejeta novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki naj bi pospešila postopke zaposlovanja tuje delovne sile pri nas, tega v praksi še ni občutiti, pravijo na zavodu.

"Trajanje celotnega postopka izdaje enotnega dovoljenja odvisno od ažurnega ravnanja vseh organov, ki sodelujejo v postopku. Pri nas lahko vplivamo le na trajanje postopkov izdaje soglasja, kjer so se postopki lani nekoliko skrajšali," ocenjujejo na ZRSZ.

Zavod namreč odloča o soglasju in delovnih dovoljenjih po sklenjenih sporazumih z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Diplomatsko-konzularna predstavništva sprejemajo vloge in vročajo dovoljenja tujcem, upravne enote pa sprejemajo vloge (kadar jih oddajajo delodajalci) in odločajo o enotnem dovoljenju. Enotno dovoljenje združuje in nadomešča dovoljenje za prebivanje, ki so ga prej izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki so ga izdajali na zavodu.

Poplave krive za manjše potrebe delodajalcev?

"Zmanjšan obseg izdanih soglasij in dovoljenj lani je posledica manjšega števila vlog za zaposlitev tujcev pri delodajalcih, saj delež zavrnjenih vlog ostaja približno enak kot v zadnjih letih, od 10 do 15 odstotkov," pojasnjujejo na zavodu. K zmanjšanju potreb so verjetno nekoliko pripomogle elementarne nesreče lani, ugibajo na zavodu.

Po drugi strani pa med razlogi navajajo tudi učinke novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujce. Ta med drugim ne določa več obveznosti pridobitve soglasja ali delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev pri delodajalcih javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, institucionalno varstvo odraslih oseb (domovi starejših občanov), ali v javnih socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve. ZRSZ tako ne daje več soglasij k zaposlitvam tujcev v javnem sektorju.

Prevladujejo delavci iz BiH, sledijo Hrvati in Srbi

Glede državljanstva tujcev, ki delajo pri nas, ni večjih presenečenj. Med dobrimi 17 tisoč dovoljenji za delo jih je 13.400 prejelo državljanov BiH, ki so daleč na prvem mestu. Po številu izdanih dovoljenj za delo nato sledi Srbija, za njihove državljane je bilo lani izdanih 3.829 dovoljenj.

Na zavodu pa vodijo tudi statistiko državljanov Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki so se zaposlili pri nas. Tam prevladujejo Hrvati, lani se jih je pri nas zaposlilo dobrih pet tisoč oziroma polovica vseh. Po številu jim sledijo Bolgari, pri nas se jih je lani zaposlilo 2.381. Delavcev iz drugih držav po tej statistiki je občutno manj.

Po izobrazbeni strukturi ima velika večina delavcev, ki prihajajo k nam, osnovnošolsko ali nižjo srednjo poklicno izobrazbo. Slovenski delodajalci sicer krvavo potrebujejo visokokvalificirano delovno silo, predvsem v informacijsko-tehnološki panogi. Da bi lahko bile vloge za pridobivanje dovoljenj visokokvalificiranih delavcev obravnavane prednostno, se je govorilo leta 2022. Na koncu je vlada ta predlog očitno pospravila v predal.

Glede na izdana delovna dovoljenja trenutno največ tujcev dela v predelovalnih dejavnostih sledita gradbeništvo in promet ter skladiščenje.

Letos bodo k nam posebej vabili Črnogorce

Da bi kar najuspešnejše iskali tujo delovno silo v regiji, je ZRSZ z delodajalci lani izvedel več kariernih dogodkov v BiH in Severni Makedoniji, ki so bili, kot smo poročali, dobro obiskani, zanimanje za delo v Sloveniji pa je bilo veliko.

Kot pravijo na zavodu, so se za dogodke v Severni Makedoniji, kamor so se odpravili prvič, odločili zaradi velikega povpraševanja delodajalcev in potreb slovenskega trga dela. Delavce iz Severne Makedonije so denimo vabili z geslom: "Pridružite se nam in bodite del obnove države po poplavah." Letos bodo podobne zaposlitvene dogodke izvedli tudi v Črni gori.

Na Hrvaškem spreminjajo zakon

Bitka za kadre se bije v vseh naših sosednjih državah. V Avstriji, kjer dela 40 tisoč Slovencev, kadra primanjkuje v vseh sektorjih gospodarstva. V Nemčiji zaradi pomanjkanja voznikov avtobusi vozijo bolj poredko, vrtci pa ne delajo vseh pet dni v tednu. Delavce poskušajo v domovini zadržati v BiH. Da bi dobili več tuje delovne sile, so na Hrvaškem spremenili zakon o tujcih in ukinili kvotni sistem ter pospešili izdajanje delovnih dovoljenj. 

Glavne spremembe zakona so podaljšanje dobe izdaje dovoljenja za delo in prebivanje z enega na največ tri leta, sezonsko dovoljenje bo veljalo devet namesto šest mesecev, dovoljena bo menjava poklica pri istem delodajalcu ali zamenjava delodajalca. Ob tem se podaljšuje rok za izdajo modre karte z dveh na štiri leta (izda se visokokvalificiranim državljanom tretjih držav).

Pri naših južnih sosedih je bilo od leta 2016 do konca 2023 dobrih 96 tisoč dovoljenj za delo, od tega osem tisoč iz držav članic EU, preostala iz tretjih držav. Po dejavnostih je bilo največ izdanih dovoljenj v gradbeništvu (44 odstotkov), turizmu (25 odstotkov), prometu (6 odstotkov) in trgovini (3 odstotke), vseh drugih dejavnosti pa 9 odstotkov.

Tudi tam prevladujejo delavci iz BiH, ki jih je bilo lani 28 tisoč, iz Srbije jih je prišlo 24 tisoč, nato sledita dve malo bolj eksotični državi Nepal in Indija, navajajo hrvaški mediji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar