.webp){kind=icon}
Vse države regije Adria v večji ali manjši meri spodbujajo nakup električnih in hibridnih vozil. Hrvaška ponuja največje subvencije - v višini 9.000 evrov na popolnoma električno vozilo. Sledi Slovenija s 6.500 evri, Srbija ter Bosna in Hercegovina pa subvencionirata nakup elektrificiranih vozil z okoli 5.000 evri. V Severni Makedoniji ni subvencij.
Cena električnega vozila pri nekaterih modelih je pogosto dvakrat višja od bencinske in dizelske različice. Zato tudi ne preseneča, da je v državah regije (s kupno močjo pod povprečjem Evropske unije) kljub državni pomoči delež električnih vozil v celotnem voznem parku manjši od enega odstotka.
Na področju elektrifikacije, po številu električnih vozil in polnilnih postaj, je najbolj napredovala Slovenija. Hkrati skoraj vse države beležijo rast prodaje hibridnih modelov avtomobilov. Elektrificirani avtomobili pa bi lahko postali bolj dostopni zaradi vse močnejše konkurence, predvsem zaradi prodora kitajskih proizvajalcev na evropski trg.
Hrvaška: Okrevanje prodaje in najvišje subvencije doslej
Decembra se je zanimanje kupcev za električna vozila zmanjšalo za 57,3 %, medtem ko so hibridi zabeležili 93-odstotni skok. Skupna prodaja avtomobilov na Hrvaškem raste. V letu 2023 je bilo registriranih 56.697 novih avtomobilov, kar je za 28,6 odstotka več kot v letu 2022.
''To je potrditev okrevanja in stabilizacije trga. Resda je to tudi posledica dobave vozil, ki so bila naročena leto prej. Če se dan po jutru pozna, bo leto 2024 dobro,'' ocenjuje Tomislav Miletić, predsednik združenja za promet motornih vozil pri Hrvaški gospodarski zbornici. Marca se bo na Hrvaškem začel nov krog državnih subvencij.
Spet po metodi ''hitri prsti'', zaradi česar se uvoznikom ježijo lasje, saj ne znajo načrtovati nabave. Se je pa celotna višina sklada podvojila in zdaj znaša 15 milijonov evrov. Individualne subvencije znašajo do 9.000 evrov, velja pa tudi omejitev, da mora biti vozilo, za katerega jih lahko dobite, vredno največ 50.000 evrov.
''Takšnih spodbud ne podpiram, ker so nekakšen doping. Ko jih porabijo, bodo spet zavirale trg. Treba je spremeniti model. Mogoče bi bilo treba spodbujati nakupe prek fiskalne politike in bi morale biti na voljo vseskozi leto, ne en dan v letu, medtem ko se ostalih 364 dni ne zgodi nič,'' sklene Miletić.
Število javnih polnilnic za električne avtomobile na Hrvaškem je daleč pod povprečjem najrazvitejših evropskih držav. V državi je 34 polnilnic na 100.000 prebivalcev, kar je 20-krat manj kot na primer na Nizozemskem in trikrat manj od povprečja Evropske unije.
Bloomberg Adria
Slovenija: Stagnacija interesa za električna vozila
Skoraj vsak deseti osebni avtomobil, prodan v Sloveniji v letu 2023, je bil električni. Tomaž Kavčič, urednik vsebin pri AutoBriefu, je v intervjuju za Bloomberg Adria TV razkril, da delež Slovencev, ki si želijo električni avtomobil, ne narašča. Vsaj tako kaže anketa, ki jo vsako četrtletje izvajajo v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon med tistimi, ki izrazijo željo po nakupu avtomobila v naslednjih treh letih.
Po zadnji raziskavi le 11 odstotkov vprašanih razmišlja o električnih vozilih, kar je enak delež kot v prvi raziskavi leta 2021. Delež je medtem narasel na 20 odstotkov, pojasnjuje Kavčič, odstotek pa je višji med najmlajšimi. Razlogov za vsesplošen upad trenda je verjetno več, od cene do dosega vožnje z enim polnjenjem, pa tudi to, da ponudba rabljenih električnih avtomobilov ni velika.
Problem je tudi razpoložljivost električnih polnilnic, predvsem v blokovskih naseljih. Mimogrede, boljše lanske prodajne številke novih električnih vozil so posledica zanimanja podjetij. Po Kavčičevih besedah bo prihod cenejših električnih avtomobilov iz Kitajske zagotovo naredil svoje, saj bodo v tem segmentu ''ti avtomobili znižali cene''.
Srbija: Subvencije za električna vozila prepolovljene
Podatki za februar kažejo, da je v Srbiji skupaj registriranih 2.699 električnih avtomobilov in približno 18.000 hibridnih avtomobilov vseh vrst. Obstaja rast, vendar v Srbiji električna vozila še vedno predstavljajo približno en odstotek celotnega voznega parka v Srbiji. To stanje kaže na zaostajanje države za povprečjem EU, kjer je ta delež 12–14 %.
V primerjavi z lanskim letom so se subvencije več kot prepolovile. Natančneje, letos bo Srbija za nakup električnih vozil namenila 1,5 milijona evrov, lani pa je ta znesek znašal 3,7 milijona evrov. Boris Ćorović, generalni sekretar Srbskega združenja uvoznikov vozil in delov, pravi, da se bo ob letošnjem povečanju subvencij prodaja električnih vozil povečala na 400 enot. Leta 2023 je bila ta številka 310.
Glede na razpoložljivost javnih polnilcev za električna vozila Srbija ni konkurenčna Hrvaški in Sloveniji. ''Če pogledamo število javnih polnilcev na 100.000 prebivalcev, Norveška vodi v Evropi z več kot 580 polnilci 100.000 prebivalcev, v Nemčiji jih je več kot 200, v Sloveniji 39 in na Hrvaškem nad 40. V Srbiji imamo eno javno polnilnico na 100.000 prebivalcev. Trenutno obstaja med 120 in 130 javnih polnilc,'' pravi Ćorović.
Dodaja, da bi se stvari obrnile, če bodo uspešno izvedli projekte, ki jih je napovedalo ministrstvo za gradbeništvo, promet in infrastrukturo. ''Kolikor vemo, se končuje javni poziv k preureditvi 16 počivališč na avtocestah v zelena počivališča, s čimer bomo dobili 160 novih hitrih polnilnic. Prav tako zakon določa, da morajo v naslednjih štirih letih vse bencinske črpalke imeti določeno število polnilnic,'' pojasnjuje Ćorović.
Bloomberg Adria
Bosna in Hercegovina: Rast uvoza električnih vozil in hibridov
V zadnjem letu je Bosna in Hercegovina zabeležila povečanje uvoza električnih in hibridnih avtomobilov, hkrati pa sta izboljšala infrastrukturo za njihovo polnjenje. Glede na podatke, predložene tamkajšnji davčni upravi, je bilo lani uvoženih 240 električnih avtomobilov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predlanskim letom.
Haris Muratović, vodja blagovne znamke DasWelt Auto in MOON, je za Bloomberg Adria TV dejal, da so cene električnih avtomobilov v Bosni in Hercegovini usklajene z avtomobili z notranjim zgorevanjem. V omenjenem obdobju so lastniki kupili hibridna vozila v vrednosti približno 97,6 milijona konvertibilnih mark oziroma 48,8 milijona evrov.
Lani je bilo uvoženih 1.512 hibridnih vozil, od tega 1.150 novih in 362 rabljenih. Ti podatki kažejo na stalen trend vse večjega zanimanja za vozila, ki uporabljajo alternativne vire energije. Muratović poudarja pomen ekonomičnosti uporabe električnih avtomobilov v primerjavi z vozili za notranje zgorevanje. "Za vožnjo električnih avtomobilov porabite desetkrat manj denarja kot za vozila z motorji na notranje zgorevanje. Ni več olja, menjave filtrov," poudarja Muratović.
Bloomberg Adria
Severna Makedonija: Dominira dizel, električnih okoli 0,1 odstotek
V Severni Makedoniji še vedno največ ljudi vozi dizelske avtomobile, največ makedonskih državljanov pa je lastnikov Volkswagnov, kaže uradna statistika ministrstva za notranje zadeve za leto 2022. Število registriranih električnih avtomobilov, čeprav iz leta v leto nenehno narašča, je v skupnem številu registriranih avtomobilov še vedno zanemarljivo, in sicer okoli 0,1 odstotka.
Razlogov za to je veliko, pravi Victor Mizo, generalni direktor družbe Kostal Makedonija. Poudarja, da so med razlogi za takšno statistiko standard državljanov, slaba infrastruktura za tovrstna vozila, pa tudi cene. Vendar Mizo poudarja, da Kitajska vse bolj prodira na evropska tla.
"Kitajski proizvajalec BYD je uradno prehitel Volkswagen kot najbolje prodajana avtomobilska znamka na Kitajskem v letu 2023, kar je jasen znak, da je osredotočen na električna vozila. Toda hkrati je BYD lani na svetovnem nivoju prehitel Teslo in postal največji proizvajalec električnih vozil, čeprav imajo v svoji paleti vozil tudi električne priključne hibride.
Zelo zanimivo je, da se ne osredotočajo le na kitajski trg'', pravi Mizo. Predsednik BYD je bil v ponedeljek na Madžarskem, novi proizvodni lokaciji na evropskem trgu, hkrati pa že načrtujejo proizvodnjo na mehiškem trgu za prodajo v Ameriki.
''Vidite, kako agresivni so in koliko razmišljajo o tem, kako preseči morebitne trgovinske ovire. To pomeni, se trudijo trgovinske ovire preskočiti s proizvodnjo na Madžarskem in v Mehiki. In vemo, da so bile sankcije napovedane, oziroma, da jih lahko Evropska unija uvede proti Kitajski zaradi morebitnih subvencij. In nadalje, ne glede na to, kaj se lahko zgodi na predsedniških volitvah v ZDA, imamo tudi potencial trgovinske vojne med Ameriko in Kitajsko. Vendar Kitajska že razmišlja, kako se spopasti s temi situacijami,'' pravi Mizo.
Bloomberg Adria
