.webp){kind=icon}
Lani je bilo v Sloveniji prodanih 56.609 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 3.131 vozil več kot leta 2022. Kljub rasti je bilo po podatkih Avto-moto zveze Slovenije lani glede prodaje vozil eno najslabših v zadnjih 25 letih. Lanska rast prodaje pa ne navdušuje ob podatku, da je bilo predlani prodanih najmanj osebnih avtov in lahkih gospodarskih vozil v tem stoletju.
Najbolj prodajana znamka ostaja Volkswagen, pred Škodo, Renaultom in Toyoto. Zelo velik skok je med drugim naredil proizvajalec električnih vozil Tesla, saj se je s 23. mesta predlani povzpel na lansko 14. mesto. Vsak deseti prodani osebni avto je bil električen.
Da delež Slovencev, ki si želijo električni avtomobil, ne raste, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV razkril Tomaž Kavčič, urednik vsebin v družbi AutoBrief. Tako vsaj kaže raziskava, ki jo vsako četrtletje opravljajo z raziskovalno hišo Valicon med tistimi, ki izrazijo željo po nakupu avtomobilov v naslednjih treh letih.
Bloomberg Adria
Zanimanje za električna vozila ne raste
Po zadnji raziskavi le 11 odstotkov anketiranih razmišlja o električnih vozilih, kar je enak delež kot v prvi raziskavi leta 2021. Vmes je sicer delež zrasel na 20 odstotkov, razlaga Kavčič. Razlogov za tak trend je verjetno več, od cene do dosega, pa tudi to, da je ponudba rabljenih električnih avtomobilov ni velika. Težava je tudi v dostopnosti polnilnic, sploh v blokovskih naseljih.
Boljše številke prodaje novih električnih vozil od lanskih je sicer pripisati interesu podjetij. Kot pravi Kavčič, pa bo zagotovo svoje naredil prihod cenejših električnih avtomobilov iz Kitajske, saj bodo ''ti avtomobili nižali cene'' v tem segmentu.
''Ko človek enkrat reče, za to ceno bi se pa morda splačalo kupiti električni avto, pa še z gorivom bom prihranil, pa bo to že en vzvod, da se odločimo za nakup električnega vozila,'' je realen Kavčič. Vsaj za zdaj pa Slovenci ostajajo tradicionalisti.
Tako pri nakupnih odločitvah prevlada ''luksuz tega, da naredimo tisoč kilometrov z dizelskim pogonom, ko se peljemo na počitnice in nam ni treba vmes dotakati goriva',' pravi Kavčič. Tudi majhna poraba naredi svoje pri odločitvi, kaže omenjena raziskava.
Ta kaže tudi, da priljubljenost dizelskega pogona upada, bencinski pa je daleč pred vsemi, saj si takšnega pogona želi več kot 60 odstotkov bodočih kupcev. To je glavna "razlika v primerjavi z drugimi državami v Evropi". Se pa na drugi strani veča interes za operativni lizing in spletni nakup vozila.
Velike razlike med generacijami
Raziskava je pokazala tudi ogromno razliko med baby boom generacijo in generacijo Z, v kateri so rojeni po letu 1995. Če želi 60 odstotkov najstarejših kupiti nova vozila, pa želi podoben odstotek najmlajših poseči po rabljenih vozilih. Če je pri najstarejših zanemarljiv odstotek tistih, ki si želijo električne mobilnosti, pa je med najmlajšimi takšen že skoraj vsaj tretji.
Mladi si tudi najpogosteje želijo kupiti avto na spletu, a preseneča, da jih kar 80 odstotkov želi kupiti avto z gotovino. In največji delež, 13-odstotni, je za vozilo pripravljen odšteti nad 30 tisoč evrov. Kar kaže na to, "da ima generacija Z kupno moč, ki si jo želijo izkoristiti slovenski trgovci z vozili", pravi Kavčič.
Da želja po novih znamkah ni izrazita, kaže dejstvo, da v raziskavi še vedno prednjačijo želje po znamkah, kot so Volkswagen, Škoda, Kia, Toyota, Renault, Peugeot ... Podobno raziskavo so naredili tudi na Hrvaškem. Ena glavnih razlik je ta, da si več 40 odstotkov sosedov želi limuzine, večji odstotek pa bi jih posegel tudi po spletnem nakupu.
Celoten pogovor v priloženem videu.
