Kako se nemški delodajalci borijo za kadre?

Štiridnevni delovni teden, ki ga od februarja poskusno uvaja še 45 nemških podjetij, je tema, ki se širi onkraj delovnih ur in povečevanja produktivnosti. Z neko obliko uvajanja fleksibilnega delovnika se danes ukvarjajo skorajda vsi delodajalci, ki želijo zadržati svoje zaposlene na izjemno konkurenčnem trgu dela. 

O uvajanju štiridnevnega delovnega tedna smo obširno pisali tudi v zadnji številki Bloomberg Businessweek Adria. Podjetniki iz regije so na podlagi lastnih izkušenj v članku z naslovom So dela prosti petki sanje ali resničnost? govorili o prednostih in izzivih takšnega delovnika. 

Do leta 2035 naj bi nemški trg dela zapustilo sedem milijonov oseb, podjetja pa se že danes soočajo s težavami pri zapolnitvi prostih delovnih mest. Raziskava podjetja Gallup, ki analizira trg dela in se ukvarja s svetovanjem na področju upravljanja s človeškimi viri, delovno silo in ustvarjanjem ustreznih delovnih okolij, kaže, da je zaradi nizke angažiranosti zaposlenih pri delu globalno gospodarstvo že izgubilo 8.100 milijard evrov.

Kriza pomanjkanja kvalificiranih delavcev

Kako se s težavami kadrov soočajo v največjem evropskem gospodarstvu, kjer indeks poslovne klime pada? Kako na trgu dela poskušajo pritegniti zaposlene, ki zahtevajo vedno več fleksibilnosti pri delu?

O tem je za Bloomberg Adria govoril Lars Bohlmann, direktor nemškega podjetja Hettich, ki zaposluje osem tisoč ljudi v več kot 80 državah. Izpostavil je, da so težave s pomanjkanjem kadrov na trgu dela začeli opažati pred približno štirimi leti. Takrat še predvsem ob iskanju strokovnjakov s podorčja tehničnih poklicev ali pri zaposlovanju v komunikacijsko-informacijskih oddelkih.

"Sčasoma je težava postajala opazna v vseh oddelkih podjetja," je pojasnil sogovornik. Če so pred leti brez večjih težav našli kadre za delo v računovodstvu ali za administrativno delo, so trenutne rezmere povsem drugače.

Ker se Nemčija sooča s krizo pomanjkanja kvalificirane delovne sile sredi zaostrenih gospodarskih razmer, je za delodajalce ključno, da ohranijo prednost na trgu dela in ostanejo privlačni, pravi Bohlmann in dodaja, da ves čas iščejo inovativne načine, kako to doseči. V podjetju Hettich opažajo, da je fleksibilnost delovnega časa postala izjemno pomembna in tudi ena od ključnih zahtev zaposlenih in potencialnih kadrov. Po pandemiji so ohranili možnost dela od doma, kar ustreza tudi delodajalcu, saj omogoča privabljanje kadrov iz tujine.

"Pri tem iščemo nove pristope, saj kot proizvodno podjetje delamo v treh izmenah, kar je težko prekiniti," pojasnjuje Bohlmann. Kot primer navaja, da v nekaterih oddelkih dvema osebama ponudijo polovično zaposlitev, razporeditev in urnik dela pa organizirajo znotraj oddelka in ekipe, kar omogoča prilagajanje delodajalca osebnim potrebam zaposlenih, a ne ovira proizvodnih procesov. "To zaheteva iskanje rešitev skupaj z zaposlenimi v proizvodnji," dodaja Bohlmann, kar obenem odpira dialog z zaposlenimi.

Podjetja iščejo načine za zmanjšanje delovnega časa

Ker je v Nemčiji trenutno aktualna debata o štiridnevnem delovnem tednu, v podjetju preučujejo tudi to, a pri tem ne morejo spregledati finančnega učinka, pravi Bohlmann. "Če nekomu za 20 odstotkov zmanjšate delovni obseg, pri tem pa plača ostane nespremenjena, se seveda strošek na zaposlenega dvigne."

A po njegovem mnenju je štiri ali celo tridnevni delovni teden nekaj, kar delodajalci morajo imeti v mislih, saj tudi zaposleni pogosto vprašajo, kakšne so možnosti zmanjševanja delovnega časa.

"To tudi ponuja možnost pogovora z zaposlenimi o tem, kako lahko olajšamo njihovo delo, kako povečati produktivnost, ali lahko kaj digitaliziramo, da bi jim zmanjšali obseg dela, kar ima velike prednosti," zaključuje sogovornik.

Celoten pogovor je na voljo v zgornjem videu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar