Dela prosti petki. Sanje ali resničnost?

Potem ko je več zahodnoevropskih držav uvedlo štiridnevni delovni teden, je s 1. februarjem takšen delovnik začela preizkušati tudi Nemčija. Medijska evforija ob tej novici je bila tolikšna, da je bilo mogoče čutiti, da skoraj vsa Nemčija prehaja na krajši delovni čas in da je po skoraj stoletju znova napočil zgodovinski trenutek. Kot je bil tisti leta 1926, ko se je ameriški industrialec Henry Ford odločil skrajšati kratki delovni teden v svojih avtomobilskih tovarnah na pet dni s skupno 40 urami, kar je kmalu postalo standard ne le v Ameriki, ampak tudi v Evropi.

Kljub gospodarskim pretresom se številni sprašujejo, ali so sanje o prostem petku v dobi robotske proizvodnje in umetne inteligence dejansko blizu realnosti. Bo generacija Z s svojim vztrajanjem pri ravnovesju med zasebnim in poslovnim življenjem prispevala k temu, da se bodo delodajalci pogumneje odločali za štiridnevni delovni teden? Ali pa bo odpor proti skrajšanju delovnega tedna na 32 ur močnejši?

"Ko pogledamo, koliko je tehnologija napredovala v zadnjih 100 letih, lahko rečemo tudi, da smo kot ljudje veliko bolj produktivni zaradi tehnologije, ki jo uporabljamo. In zaradi tega je smiselno del te produktivnosti vrniti delavcem," za Bloomberg Businessweek Adria pravi Jan de Jong, podjetnik in ustanovitelj hrvaškega podjetja Webpower Adria, ki s svojimi rešitvami za e-poštni marketing dnevno oskrbuje 200 podjetij po vsej regiji.

Boj proti lovcem na talente

Jan de Jong verjame besedam britanskega poslovnega magnata Richarda Bransona, da če se osredotočite na zadovoljne zaposlene, boste dobili tudi zadovoljne stranke. De Jong in njegovo poslovno partnerico Martino Šepić pa so navdihnili tudi rezultati eksperimenta iz leta 2021 na Islandiji, ki je pokazal, da so bili zaposleni v javnem sektorju po prehodu na štiridnevni delovni teden srečnejši, manj pod stresom in bolj produktivni. Zato so se lastniki Webpower Adrie odločili, da ga septembra 2021 uvedejo tudi sami, med drugim zato, da bi lažje zadržali svoje zaposlene, ki jih lovci na talente poskušajo pridobiti za finančno močna podjetja, kot so velika farmacevtska podjetja, globalna podjetja in samorogi na Hrvaškem.

"Nekaj smo jim morali ponuditi. In to ni več denarja, ampak več prostega časa," poudarja de Jong in dodaja, da danes vsi njihovi zaposleni delajo od doma. "Štiri dni na teden po osem ur za zelo so formalno vsi zaposleni za 40 ur na teden, a vsak teden dobijo plačan prost dan."

Po besedah tega Nizozemca, ki na Hrvaškem posluje že dve desetletji, je bilo za vodstvo pomembno le, da stranke niso prikrajšane in da so jim na voljo pet dni v tednu, kar pomeni, da vsi ne morejo imeti prostih petkov. Na predlog zaposlenih so se odločili, da jih razdelijo v tri ekipe, od katerih ima ena dodatni prosti dan v ponedeljek, druga v sredo in tretja v petek. Vsak mesec se ekipe izmenjajo, tako da so vsi enakomerno prosti ob ponedeljkih, sredah in petkih. Poleg tega, dodaja naš sogovornik, je pomembno, da morajo biti v vsaki ekipi ljudje z vsemi znanji.

"Zaposleni so sprva čutili, da so bili v teh štirih dnevih bolj zaposleni kot prej, zato med delovnim časom niso imeli več časa za pregledovanje novic ali družbenih omrežij. Nismo jim dali manj delovnih dni in obenem manj dela, saj je število strank ostalo enako kot prej. To pomeni, da morajo delati učinkoviteje, torej opraviti enako število nalog v krajšem času," pravi de Jong. Dodaja, da se ljudje na delovnem mestu zdaj počutijo dobro in zavzeto.

"Pravijo, da so srečnejši, manj pod stresom in da imajo zaradi dodatnega prostega dneva veliko bolj sproščene konce tedna," še pove sogovornik. De Jong poudarja, da so v zadnjih dveh letih in pol dosegli odlične rezultate, saj so zaustavili odhajanje talentov iz podjetja. Tako se je povečala lojalnost podjetju, zmanjšala se je bolniška odsotnost za 50 odstotkov in občutno povečalo število prijavljenih na vsako novo razpisano delovno mesto.

"Druga podjetja še vedno poskušajo prepričati naše zaposlene, da prestopijo k njim. Toda zdaj se ljudje za to ne odločajo zaradi plačila, temveč glede na življenjski slog – ali želijo štiri dni na teden delati od doma za dobro plačilo ali želijo za malce več denarja pet dni na teden delati v pisarni," pravi de Jong. Poudarja, da zdaj, ko na LinkedInu objavijo oglas, da zaposlujejo, dobijo v 24 do 48 urah več kot sto prijav, kar pomeni, da lahko izbirajo najboljše kandidate, s katerimi želijo sodelovati.

Nebojša Matić, osebni arhiv

 

Sedem korakov do krajšega delovnika

Medtem ko v Nemčiji preizkušajo, ali bo v 45 podjetjih s skrajšanjem delovnega časa za šest mesecev na štiri dni na teden produktivnost čez noč večja, ustanovitelj in lastnik srbskega podjetja Mikroelektronika Nebojša Matić meni, da se to ne bo zgodilo, ampak bo kvečjemu ostala enaka. Opozarja, da je štiridnevni delovni teden treba uvesti postopoma, če želimo, da bo uvedba uspešna. Pomembni predpogoji pa so, da je podjetje izjemno dobro organizirano ter da sta uvedeni digitalizacija in avtomatizacija oziroma da osebi ni treba narediti ničesar, kar lahko opravi stroj ali računalnik.

Za svoje podjetje, ki je eno vodilnih v razvoju sistemov za vgradnjo (embed) v regiji in se ukvarja s proizvodnjo programirane strojne opreme za posebne namene, je izdelal natančen koncept prehoda na ta krajši delovni čas. Po njegovem prepričanju je ta koncept mogoče vpeljati v številna podjetja, trije krovni razlogi za uvedbo štiridnevnega delovnega tedna pa so ustvarjanje boljše družbe, doseganje vzdržnosti delovne sile in uskladitev s platformo podjetja.

"Vsako podjetje ve, kaj je njegov produkt, kakšen je njegov promet in kolikšen je dobiček. Na predavanjih, ki jih izvajam, pa opažam, da noben lastnik ali menedžer podjetja ne ve, kakšna je platforma njegovega podjetja," pove Matić v intervjuju za revijo Bloomberg Businessweek Adria. Ob tem pojasni, da je ključno, kako uskladiti naravne interese treh entitet – podjetja, zaposlenih in vodstva.

Scott Menchin za Bloomberg Businessweek

 

V trikotniku teh interesov je trikotna tudi platforma podjetja Mikroeletronika, ki po besedah Matića sloni na avtomatizaciji, štiridnevnem delovnem tednu in dnevni proizvodnji, torej jasno določenih in razdeljenih delovnih nalogah v določenem dnevu. Matićev dodelani koncept predvideva prehod na štiridnevni delovni teden v sedmih korakih, in to ne celotnega podjetja naenkrat, temveč postopoma po oddelkih.

Prvi korak je izbira oddelka, pri čemer je pomembno, da se s tem strinjajo vsi zaposleni. Drugi korak je 30 minut krajši delovni čas vsak dan v obdobju četrtletja, pri čemer morajo vsi zaposleni zapustiti delovne prostore takoj ob koncu delovnega časa. Z vsakim naslednjim korakom se delovni čas skrajša še za 30 minut dnevno, hkrati pa se postopoma zvišujejo KPI, torej ključni kazalniki uspešnosti, ki kažejo, koliko dela je bilo opravljenega.

"Peti korak je dve uri delovnega časa manj na dan, kar je neprijetno, saj to pomeni, da delaš le 30 ur na teden, to pa je manj, kot če na koncu preideš na štiridnevni delovni teden, ki ima 32 ur. A vse to je mogoče, zato je našemu oddelku strojne opreme v tej fazi z dvema urama krajšim delovnim časom na dan uspelo povečati KPI za 45 odstotkov," poudarja Matić. Toliko časa so namenili prehodu, da se zaposleni navadijo na popolno osredotočenost na delo. "Šesti korak je prva vaja s prostim petkom, kar je tudi malo šokantno, saj se po šestih urah na dan zdaj spet dela osem ur, a le štiri dni." In če štiri tedne brez težav prakticirate prosti petek, sledi sedmi korak, to je trajna sprememba delovnega časa. Ta prehod traja od leta in pol do dveh let."

Proizvodni oddelek v Mikroelektroniki je prešel te korake in zaposleni že več kot leto in pol delajo štiri dni na teden. Kot poudarja Matić, je bilo na tem oddelku na začetku 21 zaposlenih, zdaj jih je 11, delajo štiri dni namesto petih, proizvedejo pa 30 odstotkov več.

Inovacije in paradoksi

"V tem konceptu zmagujejo delavci in vodstvo ter podjetje samo," pravi Matić in poudarja, da je opazil več paradoksov. "Prvi je, da ko vprašate ljudi, ali bi želeli štiridnevni delovni teden, jih 50 odstotkov odgovori ne, saj preprosto ne vedo, kaj to pomeni, in mislijo, da zaradi skrajšanega delovnika podjetje slabo posluje."

"Drugi paradoks je, da prednosti štiridnevnega delovnika vidijo šele, ko se začnejo osredotočati na to, kako bodo preživeli tri proste dni. To se je našim zaposlenim zgodilo šele po šestih mesecih dela na tak način. Končno so začeli načrtovati izlete, hobije, treninge, uživanje. In nekega dne so se prav zaradi tega spremenili. Postali so boljši ljudje. Ljudje, ki ne občutijo pritiska," pravi Matić. Po drugi strani pa je v podjetje prišlo neverjetno veliko ljudi, ki jih zelo zanimajo avtomatizacija, inovativnost in čim bolj harmoničen proizvodni proces, da bi ohranili nedelovni petek. "Z drugimi besedami, celotno podjetje se začne zanimati za obstanek."

Matić pravi, da do inovativnosti pride, ko se vsakodnevno srečujejo spočiti in osredotočeni ljudje, ki se z določeno dejavnostjo ukvarjajo že dalj časa.

"Zaradi inovativnosti se mi splača ljudem dati še en prost dan. Še več, zastavi se vprašanje, kako jim povišati plačo, ker ko ima človek več prostega časa, potrebuje več denarja. Plačo jim povišam glede na njihovo večjo produktivnost," pravi menedžer leta 2023 po izboru srbskega združenja menedžerjev.

Jan de Jong, osebni arhiv

 

Sumničavost do okolja in strah pred spremembami

Krajši delovni čas pa pogosto naleti na ostro nasprotovanje političnih in gospodarskih elit, tako v Nemčiji kot v regiji Adria. Nemški finančni minister Christian Lindner meni, da ni nikoli v zgodovini družba povečala blaginje z manj dela in da ključ do nje ostaja trdo delo. Podobno meni Holger Schaefer z nemškega gospodarskega inštituta, ki meni, da bi bil štiridnevni teden, uveden po vsej Nemčiji, kontraproduktiven in da je utopija, da bi 20-odstotno skrajšanje delovnega časa nadomestili s povečano produktivnostjo.

Takšni dvomi se porajajo tudi v regiji Adria. Soustanovitelj in generalni direktor podjetja Vega IT Saša Popović pravi, da ne verjame v dolgoročno motivacijo delavcev, ki delajo štiri dni na teden, in poudarja, da so številne študije pokazale, da so bili ljudje, ki so zaradi pandemije covida 19 prešli na delo od doma, na začetku 20 odstotkov bolj produktivni, po dveh letih pa je produktivnost pri delu od doma močno upadla. Poleg tega poudarja, da je pomembno upoštevati cilje in ambicije posameznega podjetja.

"Podjetje Vega IT trenutno veliko vlaga v širitev poslovanja, ustanavlja pisarne po vsem svetu, zaposluje odlične strokovnjake. S štiridnevnim delovnim tednom ni mogoče doseči velikega razvoja, ne glede na to, kako se organiziramo," je povedal Popović.

Lastniki podjetij, ki že poslujejo tako, pa trdijo nasprotno.

"Delo štiri dni na teden ne kaže na pomanjkanje motivacije in ambicij. Še vedno smo zelo hitro rastoče podjetje, saj iz leta v leto rastemo za 50 odstotkov," pravi Jan de Jong. Dodaja, da so bili odzivi na Hrvaškem večinoma zelo pozitivni in da je njihov prehod na krajši delovni teden pritegnil veliko pozornosti lokalnih medijev. "Predvidevam, da se bo veliko lastnikov podjetij upiralo in dvomilo o štiridnevnem delovnem tednu. Toda več podjetij ko se odloča za to, težje bodo tisti, ki ponujajo petdnevni delovni teden, našli sposobne zaposlene, saj bodo vsi odlični talenti želeli sodelovati s podjetji, ki ponujajo najboljše delovno okolje."

Po drugi strani pa Matić pravi, da njegove ideje med kolegi delodajalci v Srbiji niso bile najbolje sprejete.

"Nekaj časa nisem bil ravno zaželen gost na srečanju menedžerjev. Ni jim bilo jasno, kako se je s krajšim delovnim časom mogoče povečala produktivnost," pravi prvi mož Mikroelektronike. Meni, da se ljudje bojijo štiridnevnega delovnika, pozabljajo pa, da se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na primer delalo vsako prvo soboto v mesecu, v petdesetih vsako soboto, medtem ko se je leta 1900 delalo vsak dan.

In ko je Ford pred skoraj stoletjem uvedel 40-urni delovni teden, so mu vsi drugi industrialci rekli, da v petih dneh ni mogoče opraviti enake količine dela kot v šestih. Še več, le tri desetletja prej je bil povprečni polni delovni čas v proizvodnji kar 100 ur na teden. Fordov "altruizem" pa je temeljil na izračunu, da bodo njegovi delavci z višjimi plačami lahko opravili tudi nakup avtomobilov, ki so jih proizvedli. Poleg tega je pritegnil najbolj nadarjene ljudi, tako da mu je uspelo prerasti konkurenco. Zelo hitro se je pokazalo, da je bil Fordov poskus uspešen.

Je čas za kaj Fordu podobnega in nov eksperiment? Tokrat za eksperiment s spočitimi delavci, ki se po treh dela prostih dneh polni energije lotijo dela. Za večino so to še vedno sanje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar