.webp){kind=icon}
Po koncu vpisa prvih ljudskih obveznic, ki se je zaključil minuli petek, se kljub pozitivnemu odzivu države vrstijo tudi kritike. Med njimi so tako kritike vlade, o čemer smo po pogovoru z ekonomisti pisali v članku z naslovom Je prodaja ljudskih obveznic zaupnica ali nezaupnica vladi.
O uspešnosti prodaje ljudskih obveznic, doseženih ciljih in kritikah smo govorili z direktorjem direktorata za zakladništvo, ki deluje v okviru ministrstva za finance, Marjanom Divjakom.
Kako ocenjujete vpis prve obveznice za državljane? Ste pričakovali večji odziv?
Preberi še
Je prodaja ljudskih obveznic uspeh ali nezaupnica vladi?
Ekonomist Matej Lahovnik: Vlada bo morala za spodbujanje razvoja klinično mrtvega trga kapitala razmisliti o drugih ukrepih.
21.02.2024
Vpisanih za 258 milijonov evrov obveznic
Vpisanih je bilo obveznic v skupni nominalni vrednosti 258,4 milijona evrov
19.02.2024
Golob ni imel časa, na Hrvaškem pa lahko tudi s fotelja
Dostop na hrvaško spletno platformo je brezplačen.
19.02.2024
Zanimanje za obveznice veliko, ponudniki glede prodaje skrivnostni
V NLB sta več kot dve tretjini strank, ki so vpisale obveznice pri NLB, trgovalni račun odprli na novo.
14.02.2024
Pregled cenikov: Koliko vas stane nakup ljudske obveznice?
Stroški do konca leta 2024 so najmanj 19,5 evra ob naložbi 10 tisoč evrov.
30.01.2024
Kako konkurenčne ljudski obveznici so depozitne obrestne mere
Banka Slovenije: Razlike v višini obrestnih mer niso privedle do večjih prelivanj vlog gospodinjstev med bankami.
25.01.2024
Je davčni odpustek pri ljudski obveznici diskriminatoren?
Na Ministrstvu za finance so zapisali, da je lahko morebitna omejitev prostega pretoka kapitala z nacionalno ureditvijo tudi utemeljena.
25.01.2024
Vse na enem mestu: 27 vprašanj in odgovorov o ljudskih obveznicah
Nakup državnih obveznic lahko predstavlja alternativno obliko varčevanja bančnim vlogam.
24.01.2024
Izdaja prve obveznice za male vlagatelje v Sloveniji je potekala popolnoma po pričakovanjih direktorata za zakladništvo. Znesek 250 milijonov evrov je nekaj, kar smo predlagali ministru za finance. Predhodno smo opravili precej dela, da smo bili na tako izdajo dobro pripravljeni.
Skupaj z vzdrževalci trga, s katerimi smo naredili platformo na Ljubljanski borzi, kjer se takšne obveznice lahko kupijo ali prodajo na sekundarnem trgu, in bankami, ki so bile vključene v to izdajo, smo ocenili potencialni interes malih vlagateljev za tovrstno obveznico.
Rad bi povedal to, da je bila obveznica izdana v skladu s strateškimi cilji upravljanja dolga v Sloveniji. Izdaja obveznice v zelo visokem znesku s kratko ročnostjo pri visoki obrestni meri bi lahko pomenila neskladje z nekaterimi strateškimi cilji in dolgom v Sloveniji.
Glede na to, kako Hrvaška pristopa k ljudskim obveznicam in kakšen je odziv državljanov, zakaj so te tam višje in ali se sploh lahko primerjamo z drugimi državami?
Zelo težko se je primerjati z drugimi državami. Po eni strani se Slovenija primerja z državami vzhodne in srednje Evrope, po drugi strani pa se primerjamo tudi z državami evrskega območja nasploh. Države z močno bonitetno oceno, z zelo dobrim dostopom do kapitalskih trgov trgov se praviloma niso odločile za takšne izdaje.
V državni zakladnici smo ministrstvu za finance pravzaprav predlagali strukturo take obveznice, s katero naslovimo strateške cilje upravljanja dolga, ki je v tem kontekstu širitev investicijskega zaledja za dolg Republike Slovenije in pa spodbuda za razvoj slovenskega kapitalskega trga.
Državljani imajo na bankah okoli 29 milijard evrov, z obveznicami se je sprostilo le okoli 258 milijonov evrov. Veliko uspešnih podjetnikov se ni odločilo za vpis, odzivi v medijih so bili različni. Po drugi strani, če govorimo o finančnem opismenjevanju, vemo, da se je precej državljanov odločilo za vpis na bankah. Kaj vam vse to pove? So bili cilji res doseženi, bi lahko pri tem drugače postopali?
Mislim, da ne. To je bil najbolj učinkovit način distribucije te prve obveznice za male vlagatelje. Naj omenim, da imajo mali vlagatelji in vlagatelji nasploh v Sloveniji na voljo širok nabor naložb, pri čemer lahko skoraj vsak mesec investirajo v zakladne menice Republike Slovenije.
Slovenija izvede na leto deset avkcij zakladnih menic, kjer ponuja vlagateljem 3-, 6-, 12- in dvakrat na leto tudi 18-mesečno zakladne menice. V letu 2023 smo zabeležili visoko participacijo malih vlagateljev. Tudi januarja je bil prispevek veliko mladih vlagateljev velik in tudi uspešnost na avkciji je bila velika.
Kaj pričakujete, da se bo z obveznicami dogajalo na borzi?
Kot sem omenil, smo lani naredili vse, kar je bilo v tistem trenutku možno, da zagotovimo učinkovito trgovanje z obveznicami Republike Slovenije na Ljubljanski borzi. Ustanovljena bila posebna platforma, ki je namenjena predvsem malim vlagateljem. Tam ni cilj dosegati velikih volumnov trgovanja. Cilj je doseči granularnost pri trgovanju, se pravi, da so mali vlagatelji, ki želijo prodati manjše število delnic – recimo 10, kar pomeni nominalno 10 tisoč evrov –vrednosti učinkoviti pri nekem sprejemljivem razmiku med nakupno in prodajno ceno.
To nam je v določeni meri uspelo. Seveda bo treba narediti še nadaljnje korake. Sam si želim, da bi vsak mali vlagatelj, ki bi želel to obveznico zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prodati, to lahko naredil na stroškovno učinkovit način.
Kolegi iz uredništva so zbirali odzive na prodajo. Jože P. Damijan je poudaril, da bi mogoče lahko bile izdaje obveznic podkrepljene z določenim namenom, tako da bi imeli tako imenovane stanovanjske, infrastrukture in podobne obveznice. Kakšno je vaše stališče do tega? Je to smiselno?
Mogoče se z nekimi tematskimi premisleki lahko spodbudijo mali vlagatelji, da bolj investirajo v državo oziroma v njene obveznice. Je pa treba povedati, da imajo mali vlagatelji horizont vlaganja do treh let. Tematski nameni zahtevajo investicije daljše ročnosti, zato menim, da je tu neka omejena možnost. Predvsem bo treba to participacijo spodbujati v kontekstu, ki sta ga sami omenili, to pa so dodatne investicijske možnosti za male vlagatelje.
