Je davčni odpustek pri ljudski obveznici diskriminatoren?

V luči izdaje ljudske obveznice, so na ministrstvu za finance poskrbeli za popuste pri bankah in borznoposredniški hiši, s katerimi želijo spodbuditi zanimanje. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), posega tudi na področje obdavčitev. Vlagatelji v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 in 2026 bodo deležni drugačne obdavčitve kot vlagatelji v druge obveznice.

Pri plačilu dohodnine bodo namreč izplačane obresti od ljudskih obveznic izenačene z obrestmi na denarne depozite, kakršne dobite pri vezavah na bankah. To pomeni, da bodo obresti neobdavčene do višine tisoč evrov. Vendar bodo davka oproščene skupne obresti do tisoč evrov. Če boste z obrestmi na depozite ustvarili 600 evrov, z obrestmi od ljudskih obveznic pa 500 evrov, boste na 100 evrov obresti morali plačati 25-odstotni davek na obresti.

V primeru, da ste ali boste kupili obveznice, katere druge države bodo obdavčene celotne obresti, torej v višini 25 odstotkov na ustvarjene obresti. Ker gre za različni davčni ureditvi za identični instrument, nas je zanimalo, ali je takšna davčna ureditev oziroma izvzetje skladna z zakonodajo oziroma ali enakopravno obravnava davčne zavezance.

Za mnenje so vprašali več davčnih strokovnjakov.

Ivan Kranjec: Gre za pozitivno diskriminacijo

''Za moje pojme je, če temu rečemo diskriminacija, vsekakor pozitivna diskriminacija. Zavezanci so zaradi tega na boljšem, nihče ne bo na slabšem,'' je ocenil odvetnik in davčni svetovalec v odvetniški pisarni CMS Ivan Kranjec. Omenja pa drugo težava, ali se s tem preferira domače obveznice pred tujimi. Za hipotetični primer je primerjal dve obveznici. ''Če imam na voljo 50 tisoč evrov, da kupim hrvaške obveznice s 4-odstotno obrestno mero, ali slovensko s 3-odstotno, se mi mogoče bolj splača kupiti slovenske zaradi davčnega odpustka.''

Pravi, da ne gre za izkrivljanje konkurence, ker tu konkurence ni, se pa nekako preferira nakup domačih obveznic. ''Z vidika davkov mislim, da ni nič spornega, saj je le ugodnejša obravnava za zavezance. Načeloma bi vedno morali plačevati 25 odstotkov davka na obresti tudi od tega instrumenta, tu pa so dodali dodatno ugodnost,'' pojasnjuje Kranjec.

Matej Avbelj: Diskriminacija med domačimi in tujimi finančnimi instrumenti je prepovedana

Strokovnjak za evropsko pravo Matej Avbelj je opozoril, da če gre za diskriminacijo med domačimi in tujimi finančnimi instrumenti, je ta po pravu Evropske unije (EU) prepovedana, saj pomeni poseg v prost pretok kapitala, ki je ena od štirih temeljnih svoboščin skupnega trga.

Ivan Simič: Ne gre za enakopravno obravnavo

''Ne gre za enakopravno obravnavo davčnih zavezancev, toda teh primerov je v zakonu o dohodnini več,'' je zapisal davčni strokovnjak Ivan Simič iz družbe Simič & Partnerji. ''Na primer progresivna obdavčitev z dohodnino tudi ni pravična, saj tisti, ki več zasluži plača dohodnino po višji stopnji kot tisti, ki zasluži in prejme manj. Socialne prispevke pa oba plačujeta po identičnih stopnjah.''

Samo Javornik: Ne gre za nepravičen davčni ukrep

Namen Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je, med drugim, zagotoviti vire financiranja za zagotavljanje obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi v letu 2023, pojasnjuje Samo Javornik, predsednik strokovnega sveta pri Inštitutu za revizijo. ''Da bi bila Republika Slovenija z izdajo obveznic za financiranje obnove uspešnejša, z davčno olajšavo v obliki tisoč evrov neobdavčenih obresti vzpodbuja fizične osebe k nakupu obveznic.''

Davčni sistem na splošno tudi z drugimi olajšavami in oprostitvami vzpodbuja cilje, ki jih želi doseči država na drugih področjih ali pri drugih politikah, dodaja Javornik. ''Menimo, da oprostitev v višini tisoč evrov neobdavčenih obresti iz obveznic za obnovo ne povzroča neenakopravnosti, saj bodo vsi vlagatelji v te obveznice obravnavani enako, s tem imajo vsi vlagatelji pod enakimi pogoji pravico do nakupa, prav tako menimo, da ne gre za nepravičen davčni ukrep.''

Ministrstvo: Morebitna omejitev prostega pretoka kapitala je lahko utemeljena

 

Na Ministrstvu za finance na pavšalne navedbe nsi mogli podati podrobnih odgovorov. ''Pri presojanju določb v davčni zakonodaji z vidika njihove skladnosti s svoboščinami prostega pretoka oseb, storitev in kapitala po pravu EU je treba upoštevati tudi okvir nastanka teh določb in cilje opisane davčne ureditve.'' Dodajajo, da iz obsežne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju izhaja, da je lahko morebitna omejitev prostega pretoka kapitala z nacionalno ureditvijo tudi utemeljena.

''Konkretni primer, ki ga omenjate, je zato treba presojati z vidika popoplavne obnove in razvoja. Z izdajo ljudskih obveznic želimo (poleg prispevka k razvoju kapitalskega trga in krepitvi finančne pismenosti) v prihodnjih letih zagotoviti dodatna proračunska sredstva za državni proračun, ko se pričakuje najvišje izdatke za obnovo Slovenije po poplavah. Zato izenačujemo davčno obravnavo obresti od obveznic za državljane in obresti od depozitov.''

Članek smo dopolnili z mnenjem Sama Javornika in odgovorom Ministrstva za finance.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar