Primerjava: Ljudske obveznice po državah v regiji

Trend ljudskih obveznic se počasi širi po regiji Adria. Ponekod so že stalna praksa, drugje le ideja. Donosi, ki jih lahko določene države zagotovijo državljanom, ki se zanimajo za odkup državnega dolga, so praviloma višji od tistih, ki jih lahko pridobijo z varčevanjem v bankah. Tudi tveganja za državljane so pogosto manjša v primerjavi z drugimi naložbami.

Televizijska ekipa Bloomberg Adria se je ta teden ukvarjala s primerjalno analizo omenjenih finančnih instrumentov. Kako so se države v regiji lotile izdaje ljudskih obveznic? 

Slovenija: Prva izdaja ljudske obveznice, 258 milijonov evrov

Slovenija je prejšnji teden zaključila prvi vpis ljudskih obveznic, njihov namen je bil finančno izobraževanje državljanov in spodbujanje kapitalskega trga, ki je po besedah ​​slovenskega ekonomista Mateja Lahovnika "klinično mrtev".

Ljudsko obveznico je vpisalo 9427 Slovencev za 258,4 milijona evrov z ročnostjo treh let in 1,09 odstotka višjimi donosi v primerjavi z vezanimi vlogami nad dvema letoma. Zakaj potem Slovenci, ki imamo na računih okoli 29 milijard evrov, nismo vlagali več in zakaj je okoli 70 odstotkov Slovencev vpisalo obveznice pri bankah?

Šef slovenske državne zakladnice Marjan Divjak kljub nekaterim kritikam poudarja, da je prva izdaja državnih obveznic potekala po pričakovanjih in da so "izbrali najučinkovitejši način razdelitve prve obveznice za male vlagatelje". Opozoril je, da se Slovenija zgleduje po državah Vzhodne in Srednje Evrope, torej da se "države z visokim ratingom in dobrim dostopom do trga kapitala o takih vprašanjih niso odločale". Obenem je izpostavil, da so vlagateljem na voljo tudi zakladne menice.

Celoten pogovor z njim lahko preberete na tej povezavi ali pogledate v zgornjem videu. 

Hrvaška: Predlog prve javne ponudbe delnic državnih in javnih podjetij 

Hrvaška nadaljuje prakso zadolževanja pri državljanih na domačem trgu, namesto pri institucionalnih vlagateljih in v tujini. Po dveh lanskih je v teku tretja tako imenovana nacionalna emisija - tokrat gre za zakladne menice. Letna donosnost trimesečne izdaje znaša 3,75 odstotka, enoletne pa 3,65 odstotka. Minimalni depozit je tisoč evrov, kar je vrednost ene zakladne menice. Na ta način namerava država za trimesečno izdajo zbrati 250 milijonov evrov, za enoletno pa še 300 milijonov evrov.

Josip Glavaš, predsednik uprave Erste Asset Management, verjame, da bo zanimanje vlagateljev preseglo skupno načrtovano višino, kot naslednji korak v razvoju domačega kapitalskega trga pa predlaga prvo javno ponudbo delnic več državnih in javnih podjetij: HEP, Hrvatska Pošta in Hrvatska Lutrija. 

Pogovor je na tej povezavi.

Srbija: Državne pobude ni

Izdaja ljudskih obveznic v Srbiji bi razvila kapitalski trg, vendar je država za zdaj na meji pokrivanja stroškov izdaje podjetniških obveznic. Vprašanje je, ali državljane zanimajo ljudske obveznice v Srbiji? Finančnih ovir namreč ni. Plače rastejo, vloge gospodinjstev pri bankah so se v primerjavi z obdobjem od leta 2010 več kot podvojile. Državne pobude pa ni.

Aleksandar Zavišić, portfeljski upravitelj Ilirika naložb, pravi, da so ljudske obveznice naravna simbioza države in državljanov ter zmagovalna finančna kombinacija, ki vpliva tudi na finančno opismenjevanje in spodbujanje kulture naložb in varčevanja. Ob tem dodaja, da pa na vse skupaj vpliva dokaj močan bančni lobi.

"Bistvo je, da država neposredno nagovori svoje relativno dostopne upnike, državljani na drugi strani pa dobijo solidnega dolžnika," je dejal Zavišić.

Dobra volja je zato ključnega pomena, zelo pomemben pa je tudi finančni trenutek. Donosnost je načeloma, primerjavi z bančnimi depoziti, privlačnejša, po drugi strani pa z obveznicami država ponudi nižjo obrestno mero za dolg, ki ga izda neposredno državljanom. "Dobra volja pomeni tako politično kot ekonomsko voljo, saj so banke močni igralci," je za Bloomberg Adria povedal Zavišić. 

Pogovor je na tej povezavi. 

Severna Makedonija: Julija prvi donosi državnih obveznic

Prvo izplačilo obresti državnih obveznic v Makedoniji pričakujejo julija letos. Država je tovrstne obveznice doslej izdala dvakrat. Prvič lani, julija 2023 v višini 23,5 milijona evrov, nato novembra istega leta v višini 17,7 milijona evrov. Obrestna mera na obeh avkcijah je bila pet odstotkov, ročnost pa dve leti.

Povpraševanje obeh izdaj je preseglo ponudbo. Odločitev makedonskega ministrstva za finance za uvedbo finančnih instrumentov je izhajala prav iz hrvaških izkušenj, po napovedih finančnega ministra Fatmirja Besimija pa bo ta instrument na trgu še naprej prisoten.

Toda ali so banke v Makedoniji v tovrstnem finančnem instrumentu videle konkurenco in ali bi jih to lahko spodbudilo k dvigu obrestnih mer za depozite? Po besedah ​​univerzitetnega profesorja Marjana Patreskega vpliva na bančni sektor ni bilo, saj je bil ponujeni znesek majhen v primerjavi s hranilnimi vlogami v bankah.

"Ne bi rekel, da so imele banke kakšno pomembno konkurenco, najprej zato, ker je lani z dvema izdajama državljanskih obveznic zbral nekaj več kot 40 milijonov evrov. Če to primerjamo s celotnimi prihranki v Makedoniji, gre za nepomemben znesek, ki znaša manj kot 0,5 odstotka celotne depozitne baze." Glede na rahljanje finančnih pogojev, pod katerimi se država zadolžuje z državnimi obveznicami, Petreski pričakuje, da bo obrestna mera ob naslednji izdaji ljudskih obveznice nižja od petih odstotkov.

Pogovor je na tej povezavi. 

Bosna in Hercegovina: Glavna zavora je politika

Lani je premier Republike Srbske Radovan Višković govoril o možnosti uvedbe državnih obveznic po vzoru Hrvaške, ki je izdala državne obveznice, ki so jih njeni državljani kupovali na kapitalskem trgu. Vlada Republike srbske je še napovedala, da bo kmalu z novimi predpisi in pravili poskušala spodbuditi prebivalstvo k nakupu obveznic in delnic. O tem, zakaj država spi, in kako oživiti finančne trge, je spregovoril univerzitetni profesor Željko Šain.

"Glavna zavora pri vsem tem je politika, torej ljudje, ki izvajajo ekonomsko politiko. Vse nas bom spomnil, da je bil že leta 2005 na ravni Bosne in Hercegovine sprejet zakon o zadolževanju, dolgu in garancijah, ki pa v praksi ni bil nikoli implementiran. Pomembno je tudi omeniti, da je za velike naložbe ali kateri koli večji državni investicijski podvig, pomembno zadolževanje države. Od leta 2005 do danes ta zakon ni bil nikoli implementiran in je največja gospodarska, lahko rečemo pa tudi politična izguba v Bosni in Hercegovini."

Pogovor je na tej povezavi. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar