Vse na enem mestu: 27 vprašanj in odgovorov o ljudskih obveznicah

Finančno ministrstvo je pripravilo nabor vprašanj in odgovor glede ljudske obveznice, ki je namenjena malim vlagateljem in bo predvidoma izdana prvega februarja. Ročnost bo triletna, obrestna mera pa bo znašala 3,4 odstotka. "Veseli me, da se Slovenija priključuje državam, ki so državljanom ponudile obveznice," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič. 

· Kaj so ljudske obveznice? Čemu so namenjene?

Ljudske obveznice so državni dolžniški vrednostni papir. Namenjene so fizičnim osebam. Vlagatelj z nakupom državi posodi denar, ki ga dobi nazaj ob dospetju obveznice. V vmesnem času pa je vlagatelj upravičen do zagotovljenih obresti.

Čeprav lahko fizične osebe načeloma kupijo vse vrste obveznic, je zaradi zakonitosti trga obveznic oziroma načina izdaje obveznic v primarni izdaji, to v praksi težje izvedljivo. Postopek izdaje, vpisa in trgovanja z ljudskimi obveznicami pa je prilagojen fizičnim osebam.

· Kdo lahko kupi ljudsko obveznico?

Obveznico lahko neposredno vpišejo in vplačajo polnoletne fizične osebe, s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Kasneje, ko bodo obveznice uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, se te prosto prenosljive in jih lahko kupi kdor koli.

· So zneski vpisa omejeni?

Minimalni in maksimalni vpis sta omejena na tisoč in 100 tisoč evrov, s ciljem omogočiti sodelovanje čim večjemu številu vlagateljev. Kasneje, ko bodo obveznice uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, se lahko trguje v kakršnem koli obsegu v celih lotih, torej tisoč evrov na lot.

· Komu ljudske obveznice koristijo oziroma za koga so primerne naložbe v obveznice?

Obveznica za fizične osebe je primerna predvsem za vlagatelje, ki imajo nekaj privarčevanih sredstev in teh na kratek oziroma srednji rok ne bodo potrebovali, hkrati pa niso naklonjeni prevzemanju finančnih tveganj na kapitalskih trgih. V primeru, da bo vlagatelj potreboval sredstva pred dospelostjo obveznice, bo lahko obveznice prodal na sekundarnem trgu.

· Kdo jamči za tako vložena sredstva fizičnih oseb?

Za plačilo obresti in glavnice obveznice jamči Republika Slovenija.

· Od česa je odvisna cena obveznic od izdaje do zapadlosti?

Cena obveznic od primarne izdaje do zapadlosti je odvisna od gibanja obrestnih mer na finančnih trgih. To pomeni, da če bi vlagatelji želeli prodati obveznico pred zapadlostjo, se njena tržna cena lahko razlikuje od vpisne cene, česar se morajo vlagatelji zavedati, če bi obveznico želeli prodati na trgu pred zapadlostjo. Tržna cena je lahko v tem primeru višja ali nižja od vpisne cene. Seveda pa vlagatelji od izdajatelja ob zapadlosti prejmejo celotno glavnico, ne glede na obrestne mere oziroma ceno obveznice na sekundarnem trgu v obdobju do zapadlosti obveznice.

· Bo kupec obveznic potreboval trgovalni račun?

Za namen vpisa obveznic je potreben trgovalni račun. Če vlagatelj trgovalnega računa še nima, ga bo moral odpreti, na voljo mu bo več možnih ponudnikov-distributerjev. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem, in sicer na 186 vpisnih mestih prek petih distributerjev: NLB, NKBM, BKS, SKB in Ilirika.

Če ima vlagatelj že odprt trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški hiši, lahko državne obveznice prejme na ta obstoječi račun. Odpiranje dodatnega/posebnega računa samo za nakup obveznic ni potrebno.

· Zakaj je ta račun potrebno imeti, zakaj brez njega obveznice ne bo mogoče kupiti?

V Sloveniji se vrednostni papirji strank lahko vodijo le na (trgovalnem) računu stranke, kar je potrebno zaradi sledenja zahteve relevantnih evropskih zakonodajnih aktov na tem področju. Evropska regulacija namreč ščiti finančne trge in udeležence na njih in vzpostavlja zaupanje, da se posli z vrednostnimi papirji izvajajo pravilno in pravočasno – osrednjo vlogo pri tem pa imajo centralno depotne družbe (pri nas KDD). Tudi v času do dospetja je treba na ustrezen način izkazovati imetništvo vrednostnega papirja.

Nacionalna zakonodaja na tem področju sledi evropskim zakonodajnim smernicam. Tako Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) v 8. členu določa, da imetnik pridobi nematerializirani vrednostni papir, ko se ta vpiše na njegov račun v centralnem registru ter izrazi voljo za razpolaganje z nematerializiranim vrednostnim papirjem tako, da članu centralno depotne družbe, ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezno naročilo za prenos ali obremenitev nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Nadalje tudi Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) v 296. členu določa, da borznoposredniška družba nematerializirane vrednostne papirje posamezne stranke vodi na računu nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke.

· Koliko stane odprtje trgovalnega računa?

Konkretni stroški po posameznih distributerjih bodo transparentno predstavljeni v ponudbeni dokumentaciji. Vsi distributerji so v dogovoru z Ministrstvom za finance svoje stroške znižali z namenom večje dostopnosti. Znižanje stroškov je vezano na odprtje trgovalnega računa in stroške trgovanja s to obveznico.

· Kaj potrebujem za odpiranje računa?

- veljaven osebni dokument (potni list, osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje)

- imetniški transakcijski račun

- davčna številka

- enotna matična številka občana (EMŠO) ali KID koda.

· Kje vlagatelji lahko oddajo naročilo distributerjem?

Distributerji ponujajo različne prodajne poti, zato predlagamo, da se glede podrobnejših informacij obrnete na posamezne distributerje oziroma bodo podrobneje predstavljene v obvezniški dokumentaciji. Nekateri od načinov oddaje naročil so:

- osebno v izbranih poslovalnicah

- preko spletne ali mobilne banke/aplikacije

- po telefonu

· Kakšna bo vloga distributerjev?

Distributerji bodo zbirali naročila vlagateljev za vpis obveznic na vpisnih mestih (poslovalnicah), preko spletne ali mobilne banke, po telefonu ali na drug način (odvisno od posameznega distributerja). Preko izbranega distributerja bo vlagatelj dobil vse informacije in dokumentacijo postopka izdaje obveznic in izvršil celoten postopek vpisa obveznic, od odpiranja trgovalnega računa, oddaje naročila, prejema obvestila o dodeljenih obveznicah in poravnave (plačilo kupnine in vpis vplačanih obveznic na trgovalni račun vlagatelja).

· Na katere stroške mora biti pozoren vlagatelj?

Vlagatelji morajo upoštevati stroške trgovalnih računov in drugih provizij borznih posrednikov ter davke. V obvestilu o vpisu obveznic Republike Slovenije za fizične osebe bodo podani informativni izračuni nadomestil in stroškov za različne zneske vpisa obveznic pri posameznih borznih posrednikih.

· Kakšna je davčna obravnava prihodkov iz naslova ljudskih obveznic?

Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti, ponujeni izključno fizičnim osebam, in od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se zmanjša za tisoč evrov.

Znesek prejetih obresti nad tisoč evrov se obdavči skladno z določili Zakona o dohodnini, in sicer se od obresti od Obveznic RS, ki jih prejme fizična oseba – rezident Republike Slovenije, plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov.

· Kaj se bo z ljudsko obveznico zgodilo po izdaji?

Po izdaji bo ljudska obveznica uvrščena na trgovanje na Ljubljansko borzo, kjer bo prosto prenosljiva in jo bo lahko kupil kdor koli.

Obveznice, s katerimi se trguje na tem segmentu, morajo izpolnjevati določene pogoje za uvrstitev v kotacijo. Da se lahko z obveznico trguje na organiziranem trgu, kot je Ljubljanska borza, mora biti vrednostni papir najprej uvrščen v trgovalni sistem borze. Za uvrstitev v borzni trg Ljubljanske borze bo Republika Slovenija, izdajatelj obveznic, po ustaljenem postopku vložila zahtevo za uvrstitev v trgovanje. Ko borza sprejme obveznico v trgovanje na borzi, se lahko z njo trguje na sekundarnem trgu. Cene se oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja med vlagatelji. Obveznice kotirajo po tečaju, izraženem v odstotku od njene nominalne vrednosti. Tečaj obveznice na borzi se spreminja glede na razmere na trgu.

· Kdo bo uradni vzdrževalec likvidnosti in kaj to sploh pomeni?

NKBM deluje kot uradni vzdrževalec likvidnosti na sekundarnem trgu za zakladne menice in državne obveznice, v tem okviru bo tudi za to obveznico vzdrževal sekundarni trg, kar pomeni, da bo zagotavljal ponudbe za nakup in prodajo obveznic na trgu Ljubljanske borze.

· Kakšni so še cilji ljudskih obveznic?

Z izdajo ljudskih obveznic se v prvi vrsti sledi temeljnim strateškim ciljem zadolževanja in upravljanja z dolgom državnega proračuna, čemur so prilagojeni tako dinamika, velikost, ročnost in način izdaje ljudskih obveznic. Obenem pa s takšno izdajo želimo prispevati tudi k razvoju kapitalskega trga v Republiki Sloveniji in k večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev.

- Razpršitev prihrankov in tveganj

Mali vlagatelji imajo pogosto prihranke le v bankah. Z naložbo v državne obveznice lahko dosežejo večjo razpršenost in zmanjšajo tveganje ter pridobijo likvidno naložbo (možnost s prodajo pridobiti denarna sredstva pred zapadlostjo).

Izdaja državnih obveznic tako predstavlja naložbeno alternativo z višjim donosom kot npr. bančni depoziti.

- Spodbuditi zanimanje za trge kapitala

Mali vlagatelji še vedno premalo poznajo možnosti varčevanja na trgu kapitala. Nakup državnih obveznic jih lahko spodbudi k večjemu zanimanju za to področje, izboljša finančno pismenost in razširi njihov nabor naložbenih možnosti.

- Izboljšanje finančne pismenosti

S pridobivanjem izkušenj z obveznicami mali vlagatelji krepijo finančno znanje, kar jim omogoča boljše finančne odločitve in upravljanje osebnih financ.

· Kakšna naložbena priložnost je nakup ljudske obveznice za državljane?

Obveznice predstavljajo predvsem dolgoročno in hkrati likvidno naložbo. Z vidika vlagateljev veljajo tako obveznice, kot depoziti do zneska 100 tisoč evrov, ki so sicer del sistema zajamčenih vlog Slovenije, za manj tvegane naložbe.

· Kako varne so obveznice v primerjavi z bančnimi vlogami - ali država jamči za ta denar?

Državne obveznice spadajo med manj tvegane oblike naložb, saj za izplačilo obveznosti jamči država s svojim proračunom in celotnim premoženjem. Slovenija kot izdajatelj obveznic torej jamči, da bodo njene obveznosti, ki izhajajo iz obveznic, v celoti in pravočasno poplačane ob dospetju. To pomeni, da vlagatelji ob dospelosti obveznic dobijo izplačane glavnico in obresti.

Tveganje, da do tega ne bi prišlo, je izredno majhno, saj bi takšen položaj pomenil, da je država zašla v resne finančne težave. To potrjujejo tudi visoke ocene kreditnega tveganja bonitetnih agencij (AA - (stabilni obeti S&P) / A3 (stabilni obeti Moody’s) / A (stabilni obeti Fitch).

Poleg tega so obveznice izdane v nematerializirani obliki in vodene na trgovalnih računih vlagateljev, kar dodatno zmanjšuje tveganja. Vlagatelji lahko torej pri nakupu državnih obveznic računajo na visoko stopnjo varnosti in zaščite vloženih sredstev. Država s svojo boniteto in ustreznim upravljanjem državnega dolga skrbi, da je tveganje z nakupom državnih obveznic v primeru imetništva teh do dospetja, majhno.

· Katere so prednosti in slabosti v primerjavi z vlogami na računih v bankah in v skladih?

Pri depozitu se vlagatelj zaveže vezati sredstva do izteka ročnosti. Obveznico pa vlagatelj lahko proda na sekundarnem trgu po tržni ceni kadar koli do zapadlosti. Pri depozitih vlagatelj običajno prejme izplačilo zneska obresti skupaj z glavnico ob zapadlosti depozita, medtem ko pri obveznici imetnik prejme izplačilo glavnice ob zapadlosti, v vmesnem obdobju pa prejema obresti.

Investiranje v vzajemne sklade temelji na načelu vzajemnosti, kar pomeni, da postane vlagatelj posredni lastnik vseh naložb, ki jih vzajemni sklad ima. Lastništvo je sorazmerno z vložkom posameznega vlagatelja. Pričakovana donosnost vzajemnih skladov je po navadi višja od donosnosti depozitov ali državnih obveznic, vendar nihče na jamči, da bo dejanska/realizirana donosnost enaka pričakovani donosnosti. Dejanska donosnost vzajemnih skladov je zaradi različnih dejavnikov lahko tudi nižja od pričakovane donosnosti.

Na drugi strani sta donosnosti depozitov in državnih obveznic vnaprej določeni in zanju jamči banka oziroma država. Naložbe v sklade spremljajo tudi določeni stroški, kar znižuje končno donosnost za vlagatelje.

· Kako varne so obveznice v primerjavi z bančnimi vlogami?

Nakup državnih obveznic lahko predstavlja alternativno obliko varčevanja bančnim vlogam. Varnost bančne vloge (denarni depoziti) je odvisna od trdnosti banke. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in integritete finančnega sistema, zaščite vlagateljev in potrošnikov ter preprečevanja finančnih kriz, je poslovanje bank strogo regulirano. Dodatno so bančne vloge do 100 tisoč evrov predmet jamstvene sheme, ki krije izplačila v primeru stečaja banke.

Podobno visoko stopnjo varnosti zagotavljajo tudi državne obveznice, saj za izplačilo obveznosti jamči država. Prednost obveznic je torej, da zanje jamči država neposredno in v celoti.

· Nekateri vlagatelji že nekaj časa kupujejo zakladne menice. Kakšna je primerjava vlaganj v zakladne menice glede stroškov, donosa, obdavčitve in varnosti naložbe z naložbo v ljudske obveznice?

Zakladne menice so kratkoročni instrument denarnega trga, medtem ko je obveznica dolgoročni finančni instrument. Z vidika stroškov bodo obveznice za državljane deležne določenih popustov, ki se pri zakladnih menicah ne upoštevajo. Z vidika donosa bodo obveznice za državljane vsebovale premijo za prebivalstvo. Z vidika varnosti, pa tako obveznice in zakladne menice nosijo tveganje Republike Slovenije.

Pomembna razlika med zakladnimi menicami in obveznicami za državljane je tudi to, da imajo obveznice za državljane, ki so izdane v letih 2024, 2025 in 2026, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti, ponujeni izključno fizičnim osebam, enako davčno obravnavo kot bančni depoziti, torej je do tisoč evrov prejetih obresti na leto neobdavčenih, vsak nadaljnji znesek, pa je obdavčen po veljavnem Zakonu o dohodnini, kar predstavlja 25 odstotkov.

· Kje bodo te knjižene? KDD?

Obveznica bo izdana kot nematerializirana imenska obveznica, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi.

· Kje lahko dobim neodvisno mnenje o tej naložbi, da se lažje odločim? Kje lahko dobim neodvisno oceno tveganja te naložbe v primerjavi z drugimi možnostmi?

Investicijsko svetovanje nepoučenim oziroma neprofesionalnim vlagateljem glede vlaganja v finančne instrumente lahko v skladu z veljavnim Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) opravljajo samo banke in borznoposredniške družbe, ki imajo za opravljanje te dejavnosti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Drugi subjekti, kot so zavarovalnice, družbe za upravljanje, upravljavci alternativnih naložbenih skladov, osebe, ki svetujejo zgolj povezanim družbam, ali občasno v okviru druge dejavnosti, ter osebe, ki trgujejo izključno za lasten račun, po ZTFI-1 nimajo dovoljenja opravljati investicijskega svetovanja nepoučenim vlagateljem glede vlaganja v finančne instrumente.

· Kakšna je možnost prodaje obveznic pred zapadlostjo?

Obveznice se lahko prodajajo in kupujejo pred zapadlostjo, saj so prenosljivi vrednostni papirji. To pomeni, da se lahko z njimi trguje na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev. Trgovanje z obveznicami na Ljubljanski borzi poteka na borznem trgu v segmentu obveznic. Gre za odločitev malega vlagatelja, pri kateri se mora zavedati, da se obveznica lahko proda na borzi po vsakokratni tržni ceni, ki je lahko višja ali nižja od njene nominalne vrednosti, odvisno od ponudbe in povpraševanja. To pomeni, da vlagatelj ne bo nujno prejel zneska, po katerem je kupil obveznice, oziroma nominalnega zneska, ki ga bo izplačal izdajatelj ob dospetju.

Prodaja obveznice na sekundarnem trgu praviloma poteka preko banke ali borznoposredniške družbe, pri kateri ima vlagatelj odprt trgovalni račun.

· Ali se mi pri nakupu teh obveznic lahko ponovi slaba izkušnja iz bančne sanacije?

Naložba v državne obveznice je popolnoma drugačna naložba, kot je bila naložba v podrejene obveznice bank, delnice bank in drugih podjetjih.

V primeru bančne sanacije in izbrisa podrejenih obveznic in delnic so državljani, ki so investirali v bančne instrumente, utrpeli določene izgube zaradi t.i. delitve bremen, ki so bile posledice pravil državnih pomoči. V primeru državnih obveznic pa gre za dolžniške naložbe, saj so namenjene financiranju državnega proračuna. Državne obveznice tako predstavljajo manj tvegano naložbo.

· Ali ministrstvo pripravlja še kakšne druge ukrepe, ki bi trgovanje z vrednostnimi papirji naredilo bolj privlačno za male vlagatelje?

Ministrstvo za finance je takoj po sprejemu Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030 (sprejeta marca 2023) pristopilo k aktivnostim za njeno izvedbo. Ena od ključnih nalog, ki se že izvaja, je tako projekt uvedbe individualnih računov za finančne instrumente, ki bi omogočali dolgoročnejše varčevanje fizičnih oseb z vlaganjem v finančne instrumente.

Osnovna lastnost takega računa je, da lahko varčevalec izvaja vplačila in menjavo finančnih instrumentov (državnih obveznic in drugih instrumentov) znotraj računa pod posebnimi pogoji, ki so lahko za male vlagatelje davčno in stroškovno ter administrativno ugodnejši.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar