Kako konkurenčne ljudski obveznici so depozitne obrestne mere

Ob napovedi finančnega ministrstva o izdaji ljudskih obveznic februarja smo preverili, kakšna je trenutna ponudba depozitnih obrestnih mer. Depozit je konservativna bančna naložba, po tveganju in donosu primerljiva z ljudsko obveznico. Država si bo od malih vlagateljev denar izposodila za tri leta po 3,4-odstotni letni obrestni meri. To je več, kot v redni ponudbi za vezane vloge trenutno ponujajo banke.

Lani so si številne evropske države denar izposodile pri državljanih, da bi ustvarile konkurenco in po zvišanju obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) spodbudile banke k dvigu depozitnih obrestnih mer. Slovenske banke so bile pri tem med najpočasnejšimi v Evropi. 

Na slovenskem finančnem ministrstvu poudarjajo, da so ljudske obveznice dobra alternativa bančnim depozitom, ter da so pri obeh naložbah obresti do tisoč evrov neobdavčene. Za nakup ljudskih obveznic je potreben trgovalni račun, za sklenitev depozita pa bančni račun. Vse o ljudskih obveznicah lahko preberete tu.

Depozitne obrestne mere se bistveneje razlikujejo pri vezavi denarja do enega leta ali nad enim letom. V primerjavi, ki jo pripravljamo od junija 2023, je razvidno, da banke od novembra do zdaj višine obresti na depozite (z izjemo BKS) niso spreminjale.

V redni ponudbi tako NLB, Gorenjska banka, Delavska hranilnica, Unicredit, Sparkasse, BKS in Addiko za vezavo sredstev nad enim letom ponujajo vsaj 2,5 odstotka obresti. Najvišje so obresti pri Gorenjski banki in Sparkasse, kjer znašajo 2,8 oziroma 2,9 odstotka.

Akcijsko do treh odstotkov obresti

Bistveno privlačnejše so akcijske ponudbe za kratkoročen depozit. Unicredit, Sparkasse in Intesa Sanpaolo za kratkoročen depozit za nove stranke ob določenih pogojih ponujajo tri odstotke obresti. Večinoma gre za vezavo do 180 dni, ponudbe se nekoliko razlikujejo. "V zadnjem mesecu smo zabeležili rahel upad v številu sklenjenih depozitov, na splošno pa lahko rečemo, da povpraševanje ostaja na približno enaki ravni," so povedali na Unicredit.

Tu se že kaže, da banke v svojo ponudbo vračunavajo pričakovanja trga in analitikov glede prvega znižanja obrestnih mer ECB v prvem polletju letos. Septembra lani so bile namreč akcijske ponudbe še višje od trenutnih. Septembra so bili rekorderji pri Intesi Sanpaolo, kjer so akcijsko ponujali do 3,5 odstotka obresti pri šestmesečni vezavi. Podobno visoke obrestne mere so na depozite takrat ponujali tudi Sparkasse.

Zakaj banke hitreje ne višajo depozitnih obrestnih mer? "SKB banka ima še vedno presežno likvidnost, zaradi česar se obrestne mere za depozite prilagajajo postopno," so zapisali. 

Razlog za počasnejši dvig obrestnih mer na depozitih tako vidijo v visoki likvidnosti bank, kar najbolje potrjuje povprečno razmerje med posojili in vlogami zasebnega sektorja, ki je v Sloveniji na ravni 66,2 odstotka (na dan 30. junija 2023), med tem, ko je v celotni EU na ravni 109 odstotka.

Banka Slovenije: Ni prišlo do večjega prelivanja vlog med bankami

"Vloge nebančnega sektorja ostajajo kljub manjšemu letošnjemu prilivu stabilen vir financiranja bančnega sistema, njihova struktura ročnosti pa se počasi spreminja v smeri naraščanja vezanih vlog," ugotavljajo v Banki Slovenije (BS). Letos do oktobra so se manj kot v enakem obdobju lani povečale vloge gospodinjstev, saj še vedno visoka inflacija in življenjski stroški zmanjšujejo možnosti za varčevanje, vremenske ujme pa so še dodatno negativno vplivale na prihranke oškodovanih gospodinjstev.

Večina slovenskih bank je predvsem v lanskih pomladnih in poletnih mesecih nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, kar je spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje. "Razlike v višini obrestnih mer pa niso privedle do večjih prelivanj vlog med bankami. Delež vezanih vlog gospodinjstev in nefinančnih družb kljub povečanju ostaja majhen, lahko pa bi se v prihodnje še povečal," menijo na BS.

Hitrost zviševanja depozitnih obrestnih mer in s tem spreminjanja strukture ročnosti vlog je bila po podatkih BS med bankami različna. "Delež vezanih vlog gospodinjstev se je pričakovano najbolj zvišal tistim maloštevilnim slovenskim bankam, ki so depozitne obrestne mere začele zviševati kmalu po začetku zviševanja obrestnih mer ECB," pravijo na BS. Hkrati pa poudarjajo, da čeprav so se obrestne mere za vezane vloge gospodinjstev v slovenskem bančnem sistemu zvišale, ostajajo nižje kot v večini držav evrskega območja.

Pri neobankah tudi do štirih odstotkov obresti

Višje obrestne mere kot pri tradicionalnih bankah ponujajo neobanke, kot sta Revolut in Trade Republic. Tam sicer ne gre za tipični depozit, kot ga poznamo pri tradicionalnih bankah, ampak za obrestovanje neinvestiranih sredstev na računu. Za razliko od depozitov tam sredstva niso vezana. Pri Revolutu se ta denar nalaga v investicijske sklade, zato je obdavčitev teh obresti 25-odstotna.

Tudi pri Trade Republic je treba dosežene obresti prijaviti Finančnemu uradu RS (Furs), pri čemer je obdavčitev različna glede na datum doseženih obresti. Na slovenski trg je namreč vstopil kot trgovalna platforma, in ne banka. Kakšne so obveznosti za slovenske komitente Trade Republica, smo pojasnili tu. Furs je objavil tudi pojasnila glede obdavčitve obresti pri različnih finančnih ponudnikih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar