Leta 2024 ni pričakovati energetskih cenovnih šokov

Slovenija je novembra po več kot letu zabeležila prvo mesečno deflacijo. Največji vpliv na to je imela nižja končna cena električne energije. Ta se je znižala za skoraj petino. Razlog za to tiči v odločitvi vlade za oprostitev plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Vlada se je tudi odločila, da v letu 2024 podaljša regulacijo cen elektrike gospodinjstvom, pri čemer bodo cene zamejene za 90 odstotkov porabljene elektrike. Če tega ukrepa ne bi bilo, bi se zneski na položnicah zvišali za 30 odstotkov.

Zaradi negotovih razmer pri oskrbi z zemeljskim plinom se je vlada odločila, da najbolj ranljivim skupinam odjemalcev zagotovi tudi stabilne cene zemeljskega plina za čas kurilne sezone. Najvišja dovoljena tarifna postavka cene zemeljskega plina za oskrbo odjemalcev je 0,0599 evra za kilovatno uro (brez vključenega DDV). Končni mesečni računi za povprečno gospodinjstvo s povprečno letno porabo 9.860 kilovatnih ur bodo januarja 2024 z uveljavitvijo ukrepa regulacije glede na trenutni znesek položnice nižji za okoli 13 odstotkov oziroma 12,30 evra, so izračunali v vladi. 

Za male poslovne odjemalce se bodo cene prihodnje leto po pričakovanjih zvišale za petino. Ti letos plačujejo okoli 160 evrov za megavatno uro (MWh), velika podjetja pa, pravijo poznavalci, so plačevala okoli 200 evrov. Zato zadnji tudi zahtevajo zamejitev cen, a zanjo skoraj ni možnosti. Podjetja se bodo, kot pravijo poznavalci, morala navaditi na višje cene. Preverili smo, kaj se bo dogajalo na trgu energentov v letu 2024?  

Ponudba elektrike trenutno presega povpraševanje

Cene električne energije za leto 2024 so ''v padajočem trendu, še posebno je bil ta trend izrazit v drugi polovici letošnjega leta," je v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV dejal Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).  

Glavni razlogi za to so po Štokljevih besedah nižja poraba električne energije in zemeljskega plina kot posledica mile zime in tudi manjša gospodarska aktivnost v Evropi. Dodatno k nižanju cen prispevajo dolgoročne vremenske napovedi, ki napovedujejo milejšo zimo, kot je običajno, je dejal sogovornik. Napovedi so ugodne tudi zato, ker v francoskih nuklearnih elektrarnah ni predvidenih večjih remontov. 

Ponudba je zato precej nad povpraševanjem, pravi Štokelj, ki pa opozarja, da se je "v zadnjih letih volatilnost cen bistveno povečala, zato so napovedi nehvaležne". Na morebitno spremembo trenda bi tako lahko vplivala stopnjevanje vojne na Bližnjem vzhodu, ohladitev vremena ali težave francoskih jedrskih elektrarn.

Če mali poslovni odjemalci letos "energetske krize skoraj niso občutili", pa Štokelj večjim porabnikom svetuje, da nakupno strategijo prilagodijo prodajni strategiji proizvodov. ''Če prodajajo produkte dolgoročno po fiksnih cenah, je smiselno, da tudi električno energijo zakupijo za daljše časovno obdobje,'' je jasen generalni direktor HSE.

Sogovornik priporoča nakup v več korakih in različnih časovnih obdobjih, da se s tem razporedijo tveganja. Trenutek je ugoden, saj si zaradi trenutnih cen "večina velikih podjetij lahko zagotovi pogodbe za dobavo električne energije po precej nižjih cenah od letošnjih".

To velja zlasti ob upoštevanju subvencij, ki jih je tem podjetjem namenila država. Kot opozarjajo energetiki, podjetja ne morejo več računati na cene električne energije, ki so jih imela pred energetsko krizo, saj te tudi niso dovoljevale nikakršnih novih naložb v energetske zmogljivosti.

Na ceno električne energije v Sloveniji po besedah Štoklja vpliva dogajanje v celotni regiji. Slovenija ima višje cene od nemških "predvsem zaradi tega, ker je regija neto uvoznica električne energije, in če želimo, da bodo cene v Sloveniji dolgoročno primerljive z nemškimi ali celo nižje, bo nujno izvesti obsežne investicije tako v Sloveniji kot regiji", je jasen generalni direktor enega od dveh energetskih stebrov.

Tudi cene plina padajo

Vzpodbudna novica je, da so v Evropski uniji polni tudi plinohrami. To je pomembno, ker cene plina vplivajo tudi na cene električne energije. Kot je dejal Mitja Kastelic, direktor nabave energentov v Petrolu, je tudi pri cenah zemeljskega plina opazen padajoč trend, podobno kot pri ceni elektrike. Na to, ali se bo nadaljeval, pa ni mogoče podati enoznačnega odgovora.

"Veliko bo odvisno od stanja v Aziji in potreb po energiji," pravi Kastelic. Če se bodo ponudniki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) "usmerili v Azijo, potem bo Evropa morala tekmovati za te pošiljke. Sicer pa lahko več plina pride v Evropo po nižjih cenah in bodo razmere tudi v primeru mrzle zime lažje," razloži izračun.

Če zima ne bo huda, "smo lahko priča še nadaljnjemu upadu cen, mogoče tudi tja do ravni 30 evrov za MWh", je optimističen direktor nabave energentov v Petrolu. Opozarja pa, da bo treba plinohrame po koncu zime napolniti, kar bo povečalo povpraševanje.

Dobro je vsaj to, pravi sogovornik, da se v Evropski uniji vlaga v varčevanje z energijo in da je politika pragmatična pri energetski politiki, vsaj pri vprašanju morebitnega reguliranja cen. Trenutno sicer Evropska unija prek terminalov LNG uvozi približno tretjino dnevnih potreb po plinu ali okoli štiri teravatne ure. Oskrba je zanesljiva, saj mora dobavitelj, ki ne more zagotoviti plina, najti alternativne vire, pravi Kastelic.

bloomberg adria TV

 

Dolgoročni zakupi prinašajo prednost

Slovenska podjetja zakupujejo plin v približno enaki meri kot elektriko, vsaj v Petrolu imajo takšne izkušnje. S tem se tudi izognejo cenovnim šokom in pri daljših pogodbah tudi znižajo cene. ''Odjemalci so za naslednje leto večinoma že kupili potrebno električno energijo in zemeljski plin,'' pove Kastelic. Letos so bolj aktivni tudi zaradi izkušenj iz preteklih let.

Zaradi padajočih cen zato Kastelic ocenjuje, da "bodo imeli predvsem veliki poslovni odjemalci prihodnje leto nižje cene energentov v primerjavi z letošnjim". Kar je gotovo dober obet za poslovne rezultate v prihodnjem letu.

Naslednje leto se bo tudi spremenilo obračunavanje cen električne energije. Januarja se spreminja regulacija cen električne energije, z julijem pa predvidoma še način obračunavanja omrežnine. Zaradi tega bo najbolj "opazna razlika pri velikih poslovnih odjemalcih, ki bodo morali za omrežnine plačati nekoliko več", razlaga Kastelic. Glavna razlika bodo višje omrežnine poleti.

Pri malih podjetjih in gospodinjstvih v nasprotju z velikimi porabniki ni pričakovati razlike. S spremenjenim načinom obračunavanja želi država predvsem spremeniti navade porabnikov, da bi iz pasivnih postali aktivni odjemalci elektrike, ki porabo prilagajajo potrebam in omejitvam vse bolj obremenjenega električnega omrežja.

Borzne cene energentov in pogled v 2024

Na borzne cene energentov bo v letu, ki prihaja, najbolj vplivala globina recesije v ZDA in tudi Evropski uniji, pravi analitik Matej Krajnik iz Generali Investments. Pojasnjuje, da skušata tako Evropska centralna banka (ECB) kot ameriška (Fed) "ohladiti inflatorne pritiske, a hkrati ne povzročiti recesije. Za zdaj centralnim bankirjem to uspeva z odliko," pravi Krajnik.

Podatki o inflaciji, zaposlovanju in gospodarski dejavnosti kažejo na ohlajanje gospdarstev na omenjenih celinah, kar pomeni manjše povpraševanje po energentih. Tudi zalivske države, ki so zaveznice ZDA, si "bodo prizadevale usklajevati strategijo z ZDA, kar ima lahko deflatorne vplive ali pa vpliva na manj volatilne cene energentov v EU".

Krajnik dodaja, da bodo imele države članice OPEC, ki oskrbujejo 60 odstotkov trga, še vedno ključno vlogo pri cenah. Toda prihodnje leto bo v ZDA volilno leto, zato si bo Bidnova administracija "prizadevala znižati cene energentov in bo praznila državne zaloge, ki pa jih bo morala po volitvah znova napolniti", srednjeročni pogled podaja Krajnik. 

Dolgoročno pa bo na cene energentov vplivalo predvsem povpraševanje na Kitajskem in vse bolj tudi v Indiji. Po prebivalstvu najštevilčnejši državi na svetu v zadnjem letu in pol s popustom kupujeta ruske energente, ki so pod evropskim embargom. Kot pravi Krajnik, pa energetske potrebe Kitajske in Indije naraščajo izjemno hitro in ruski prirast v prihodnosti ne bo več zadostoval.

Takrat lahko pričakujemo bolj agresivno tekmo za energente med EU in azijskimi državami ter posledično zvišanje cen, meni analitik iz Generali Investments. EU bo dolgoročno vplivala na nižje cene le z vlaganjem v lastne obnovljive vire, diverzifikacijo in čim večjo neodvisnostjo od energentov iz drugih delov sveta. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar