Bojan Ivanc, GZS: Jeseni prvo nižanje obrestnih mer, recesije ni na vidiku

Kakšna bo gospodarska aktivnost v naslednjem letu, kdaj se bo morebitno znižanje obrestnih mer začelo odražati tudi v gospodarstvu, kaj bo z inflacijo, trgom dela, industrijsko aktivnostjo? To so nekatera ključna vprašanja, ki smo jih - še zadnjič letos - postavili glavnemu analitiku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Bojanu Ivancu. 

Če začneva kar pri inflaciji - kaj pričakujete naslednje leto v luči zadnjih podatkov? 

Pričakovanja glede inflacije seveda ne moremo graditi brez zadnjih dveh mesecev. Novembra smo imeli kar visoko deflacijo, torej znižanje cen za eno odstotno točko. Z veliko verjetnostjo pričakujemo deflacijo tudi v decembru predvsem, zaradi padca cen naftnih derivatov, pa tudi zaradi spremembe regulative. Torej, trošarine so bile bistveno znižane, hkrati je bila tudi omejena najvišja dovoljena marža na naftne derivate in posledično bo to verjetno ugodno vplivalo na padec cen. Če to povlečemo tudi v naslednje leto, upoštevajoč določeno mero inflacije, ki bo izvirala iz stroškov plač, smo verjetno pri inflaciji med tremi in štirimi odstotki. Še pred dobrim ali dvema mesecema pa smo bili pri oceni inflacije med štirimi in petimi odstotki.

Inflacija je tesno povezana tudi z obrestnimi merami. Če pride do tega, da Evropska centralna banka (ECB) začne z nižanjem obrestnih mer, kdaj bi se to lahko odrazilo tudi v sami industriji, gospodarstvu?

Naša osnovna predpostavka je vseeno, da bo ECB nekoliko počakala z zniževanjem obrestnih mer. Šestmesečni euribor je že padel pod štiri odstotke. To pomeni, da finančni trgi že ocenjujejo, da bo ECB začela z zniževanjem obrestne mere. Ključno vprašanje je, kdaj bo in do katere mere bo ocenila, da je pri inflaciji dosegla zadosten napredek. Zelo ji je šel na roko padec cen surovin, še posebej energentov.

Je pa zelo veliko odvisno od tega, kakšna bo rast plač v prihodnjih mesecih. Ta učinek bo namreč še vedno ostal prisoten v inflaciji in če bo ta inflacija še vedno med dva in pol ter tremi odstotki je težko verjetno, da bi se ECB tako hitro odločila za zniževanje obrestne mere. Razen, če bi prišlo do padca bruto domačega proizvoda, ki bi imel tudi vpliv na slabšanje položaja na trgu dela. Ti podatki trenutno vseeno kažejo, da je trg dela še vedno relativno močan, kar posledično pomeni, da so inflacijski pritiski še vedno prisotni.

Kdaj bi lahko prišlo do teh rezov v obrestnih merah?

Pričakujem, da bi ECB začela s prvim zniževanjem obrestne mere jeseni naslednje leto. Razen, kot rečeno, v primeru, da bi se gospodarska situacija bistveno poslabšala že v prvem četrtletju. Pri čemer nimamo indicev, da bi se. Seveda pa bi lahko bil neki določen signal naftna kriza, kar bi lahko pomenilo v bistvu tudi visok padec, recimo v industrijski proizvodnji ali pa v potrošnji gospodinjstev. V tem primeru bi verjetno ECB sprejela drugačne poteze, kot sicer trg pričakuje.

Kakšne pa so obeti za gospodarsko aktivnost?

Za naslednje leto je naša osnovna ocena 2,3-odstotna realna gospodarska rast. Pri tem je zelo težko govoriti o točnem odstotku; nekje med dvema in tremi odstotki realno gledano je za Slovenijo osrednja ocena. Zakaj?

V bistvu zelo veliko aktivnosti usmerjamo v obnovo. Tudi trg dela je še vedno močan, pričakujemo tudi preobrat pri industrijski proizvodnji, tako da lahko, s kar veliko verjetnostjo ocenili, da bo ta realna rast, višja kot v aktualnem letu in tudi vsaj za eno odstotno točko višja kot v evrskem območju.

Krize torej ne bo?

To vprašanje zelo pogosto dobivam. Verjetnost tehnične recesije, torej padca BDP dve zaporedni četrtletji, je trenutno pri 10 do 15 odstotkih relativno nizka. Tukaj je čutiti vplive gradbenega sektorja in pa aktivnosti povezane z obnovo, ki so ugodne za Slovenijo ter znižujejo verjetnost, da bi se kaj takega v državi lahko dejansko zgodilo.

Industrijska proizvodnja. Kakšna bo? Kaj ocenjujete na tem področju?

Če je industrijska proizvodnja letos beležila upad med štirimi in petimi odstotki, naslednje leto pričakujemo obrat, nekje od tri do štiriodstotno realno rast. Ne pričakujemo, da bo industrija materialov zniževala svojo aktivnost, pri čemer pa tudi ne pričakujemo, da bo odboj zelo velik.

Pričakovana je rast v strojegradnji, proizvodnji strojev, opreme, elektroindustriji. To so te industrije s precej visoko dodano vrednostjo, kjer pričakujemo preobrat. Deloma tudi v avtomobilski industriji. Letos je Slovenija imela precej slabo statistiko na tem področju. Če je bila rast recimo na ravni Evrope 10 do 15 odstotkov, smo pri nas imeli stagnacijo, tako da naslednje leto vseeno pričakujemo rast tudi na tem delu. 

Kako se bodo stroški dela in vsi dodatni dodatni davčni pritiski odražali v gospodarstvu?

Bistvo je, da glavnina davčnih pritiskov, ki bo nastala tudi z zakonom o obnovi, se bo obračunavala v naslednjem letu, vendar se bo vplačevala šele v letu kasneje. Tako da z vidika denarnega toka bo v bistvu bolj problematično leto 2025 kot pa leta 2024.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar