Peter Čas, Steklarna Hrastnik: V šestih letih smo podvojili dodano vrednost

Steklarna Hrastnik je eden od treh vodilnih svetovnih ponudnikov prestižnih steklenic za žgane pijače, premijska vina in vode. Del uspeha je tudi inovativno oblikovanje. V zadnjih šestih letih so tudi z opustitvijo nekaterih programov več kot podvojili dodano vrednost na zaposlenega. Ta zdaj presega 100 tisoč evrov.

Lani so prevzeli steklarno v srbskem Paraćinu, kjer izvajajo več kot 50 milijonov evrov vreden investicijski cikel. Skupaj z nakupom bodo v srbsko tovarno vložili 200 milijonov. V Sloveniji dajejo vse več poudarka pridobivanju energije iz vodika in drugih obnovljivih virov. "Steklarstvo je v zelenem prehodu. Ključno je, da se razogljiči," pravi prvi mož steklarne Peter Čas. 

Čas vodi družbo od leta 2017, ki je prek švicarskega Vaider Groupa v lasti najbogatejšega Slovenca Igorja Laha. Kot pravi, imata z Lahom dober odnos, saj razume potrebe po vlaganju za posodobitev steklarne in lokalno okolje.

Steklarno Hrastnik vodite šest let. Kako se je družba spremenila v tem času? Koliko so vam pomagale izkušnje iz Gorenja in SIJ? 

V šestih letih se je v Steklarni Hrastnik spremenilo veliko stvari. Predvsem smo med prehodom ukinili nekatere programe, ročno proizvodnjo, proizvodnjo kozarcev in namiznega programa in se osredotočili na specialno stekleno embalažo. Na pečeh na obeh lokacijah v Hrastniku proizvajamo zdaj samo steklenice.

Skozi kariero gradiš, se učiš na napakah, veseliš se priložnosti in dobrih rezultatov. Ko sem prišel kot mlad inženir v Gorenje, sem se predvsem kalil v proizvodnji, nato v tehniki in potem skozi leta še na drugih področjih, od prodaje do financ v družbi SIJ. Prišel sem do tega, da sem vodil podjetje in izkušnje iz preteklosti ogromno pomagajo. 

Steklarna Hrastnik je eden treh vodilnih svetovnih ponudnikov prestižnih steklenic za žgane pijače, izdeluje tudi steklenice za premijska vina in vode. V kakšnem položaju ste v primerjavi s konkurenco v steklarski industriji, ste cenovno konkurenčni? Stavite na kakovost, inovativnost?

Uvrščamo se med prve tri svetovne proizvajalce steklene embalaže v super premijskem nišnem razredu. Naši konkurenti so v Italiji in Franciji. Ogromno vlagamo v inovativnost, ne samo pri razvoju izdelkov. Inovativni smo predvsem v tehnoloških procesih.

Zavedamo se, da gre steklarska industrija v zeleni prehod oziroma razogličenje, in tu moramo ogromno inovirati. Kar se tiče kakovosti, v našem razredu ne sme biti kompromisov. Imamo vgrajene najnaprednejše stroje z umetnim vidom za nadzor izdelkov. Poleg tega za nekatere kupce še vedno izvajamo ročni pregled s človeškim vidom.

Stavite tudi na dizajn. Koliko lahko inovativno oblikovanje dvigne ceno izdelkom? 

Imamo lasten dizajn studio, oblikovalce, ki so specializirani za oblikovanje steklene embalaže. S tem kupcem lahko ponudimo celovito storitev od začetne zasnove do končnega produkta. Sami pa veste, ko se sprehajate po trgovinah, da ljudje vedno izbiramo z očesom. Seveda poznavalci poznajo kakovost, vendar večino pritegne dizajn in tam nastaja ta razlika.

Skoraj vso proizvodnjo izvozite. Kateri so vaši najpomembnejši trgi? Kako se je povpraševanje spreminjalo zadnja leta, ko smo bili priča različnim krizam, covidu, vojnam?

Izvozimo več kot 97 odstotkov proizvodnje. Glavna trga sta Italija in Francija, kjer smo naredili ogromen preskok v zadnjih treh letih in tam ustvarimo že skoraj 20 milijonov evrov prihodkov.

Krize se odražajo zelo različno. Med covidom je bil izreden upad naročil, za 80 odstotkov, a okrevanje je bilo potem zelo hitro, in sicer v treh mesecih. Po covidu je bila nenormalna rast, premalo zmogljivosti na vseh trgih. Lani je bilo izredno povpraševanje, kupci so pritiskali na nas za zagotovitev proizvodov. Posledično so se skladišča napolnila pri končnih kupcih in distributerjih.

Zdaj doživljamo kar bolečo krizo. Povpraševanje se je zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov. Temu se tudi v steklarni prilagajamo. Rešujemo razmere tudi s produkti sestrske paraćinske steklarne, kjer imamo premajhne zmogljivosti. Vendar računamo, da se bo po novoletnih praznikih, po kitajskem novem letu in s poletjem povpraševanje povečalo na neko normalno raven. 

Če prav razumem, vas napovedano ohlajanje gospodarstev pretirano ne skrbi? 

Vedno je treba biti previden, imeti v glavi pripravljene scenarije, kaj se lahko zgodi. Tudi v tej situaciji, ko so se zmanjšala naročila, smo se zelo hitro odzvali, se prilagodili. To je ena naših vrlin, da smo kot razmeroma majhno podjetje agilni in se zelo hitro prilagajamo. To je naša konkurenčna prednost. 

Ste energetsko intenzivno podjetje, izpusti toplogrednih plinov so čedalje večji strošek. Kako se spopadate z visokimi cenami energentov? Za koliko let vnaprej imate zakupljeno energijo?

Kot sem omenil, je steklarstvo v zeleni prehodu. Ključno je, da se razogljiči, da zmanjšamo svojo odvisnost od zemeljskega plina in električne energije. Seveda so s krizo oziroma vojno v Ukrajini cene energentov izredno zrasle. Imamo strategijo dolgoročnih zakupov, do tri leta vnaprej, odvisno od tržne situacije oziroma ponudb.

Energetsko krizo smo odlično prenesli. Tudi prihodnje leto imamo še iz prejšnjih let zakupljenih okoli 70 odstotkov vseh potrebnih količin zemeljskega plina in električne energije. Se pa seveda posledično z naslednjimi leti cene višajo, tako da to prenašamo uspešno tudi v cene proizvodov. Dolgoročne zakupe bomo ohranili tudi v prihodnje.

Doma snujete pametno tovarno, načrtujete uporabo vodika namesto plina, kako napreduje ta projekt?

Kar se tiče vodika, zelo dobro. Pilotni projekt je bil uspešno izveden, zadnje dni novembra smo opravili industrijski preizkus, kjer smo prvič na 120-tonski peči uporabili 60 volumenskih odstotkov vodika.  

Naročili smo tudi že prvi elektrolizator, ki bo prišel v steklarno leta 2025, in računamo, da se lahko razogljičimo z vodikom in zeleno elektriko. Povezujemo se s proizvajalci oziroma lastniki sončnih elektrarn. Sami imamo v lasti sedem megavatov sončnih elektrarn in bomo še naprej vlagali v zeleni prehod. 

Bloomberg Adria TV

 

V bližini steklarne je ena največjih slovenskih sončnih elektrarn. Ste tudi vi sodelovali pri tem projektu? 

Povezujemo se s HSE, smo v fazi dogovarjanja in verjamem, da se bomo uspešno dogovorili, da bo steklarna baterija za to največjo sončno elektrarno za shranjevanje energije, saj imamo pasovno porabo. 

Lani ste prevzeli steklarno v Paraćinu v Srbiji. Kako ta dopolnjuje vašo proizvodnjo? Tam ste tudi v velikem naložbenem ciklu. Kako ta napreduje? 

Steklarno v Paraćinu smo prevzeli predvsem zaradi tega, ker smo čutili izredno pomanjkanje zmogljivosti. Izkazala se je priložnost. Ima odličen regionalni položaj, brez konkurentov v radiju 400 kilometrov. Vendar tam se usmerjamo v nižji cenovni razred, ne v nišni premijski razred. Osredotočamo se predvsem v pijačarsko industrijo, piva, vina, mineralne vode, sokovi in prehrambno industrijo, predvsem kozarce za vloženo zelenjavo.

Ob prevzemu so bile peči v Paraćinu v zelo slabem stanju. Tega smo se zavedali tako, da smo takoj začeli obsežen naložbeni cikel. Prva faza obsega novo 270-tonsko peč, popolnoma avtomatizirana tovarna je vredna 50 milijonov evrov in bo zagotavljala 250 delovnih mest. Investicija teče po načrtu, tako da računamo, da 1. aprila 2024 dobimo prvo steklo v stroje in zaženemo proizvodnjo.

Koliko je sicer z nakupom vreden celoten posel v Paraćinu? 

S prvo in drugo fazo, torej nakupom in naložbami, se približujemo 200 milijonom evrov.  

Razmišljate v prihodnjih letih še o kakšnih prevzemih aktivnostih? 

Da, seveda. Želimo rasti, vendar je treba predvsem okrepiti kadrovsko strukturo za to, da bomo pripravljeni še za kakšen prevzem. Predvsem zaradi tega, da ne izgorijo obstoječi kadri. 

Imate v teh časih težave s kadri? 

So težava, a so izredno pomembni. Naši zaposleni so ključni za to, da lahko steklarna je, kjer je, in da lahko delamo to, kar delamo. In delati prevzeme brez pripadnih zaposlenih, je misija nemogoče. Zaposleni so ključni. 

Kakšno dodano vrednost dosegate na zaposlenega? Kako se je ta povečala v zadnjih petih, desetih letih? 

Ko sem prišel v steklarno, smo dosegali približno 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. S prehodom, izrednim investicijskim ciklom letos dosegamo 100 tisoč evrov dodane vrednosti.

Se pravi, ste jo več kot podvojili. Kako vam je to uspelo? 

Z opustitvijo nekaterih programov, s prehodom v višji cenovni razred, kjer so boljše marže. Investirali smo več kot 93 milijonov evrov, da smo, kjer smo. Naredili smo preobrazbo delovnih mest, ogromno vložili v izobraževanje zaposlenih, prišli do tega, da imamo danes v steklarni devet avtomatiziranih linij na osmih strojih in vse manj človeškega dela.

Vedno več znanja se uporablja. Na primer od leta 2012 smo imeli enega zaposlenega v IT-oddelku, danes jih imamo šest. Podobno je tudi, ko govorimo o procesnih inženirjih, operaterjih kontrolnih linij, ki jih je danes že več kot 35. Vlagamo v možgane in krepimo znanje. 

Prihaja umetna inteligenca, ki bo vplivala na procese? 

Seveda, tudi to že uporabljamo. 

Steklarno lastniško obvladuje Igor Lah, ki so mu v preteklosti očitali izčrpavanje številnih podjetij. Kako to, da je v steklarni zgodba drugačna? Kako z njim sodelujete v okviru Vaider Group? 

Z Igorjem odlično sodelujeva. Sem zelo vesel, da prepozna in se zaveda potrebnih vlaganj v razvoj in investicijsko opremo za preobrazbo, da vlagamo v lokalno okolje, v zaposlene. Zelo sem vesel, da imam njegovo podporo oziroma da podpira naše delovanje pri preobrazbi steklarne.

Kakšen je vaš moto v poslu? 

Če se nimaš dobro, ne moreš delati uspešno. Zelo blizu mi je rek Steva Jobsa: ''Stay hungry, stay foolish'' ['Ostani lačen uspeha, ostani skromen oziroma vedno željan učenja']. Torej, če imaš projekte, ki te ženejo, in se ob tem zabavaš, je lepo delati. Predvsem pa z ekipo, s katero se razumemo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar