Energetska kriza verjetno končana. Bo prilagoditev na novo realnost boleča?

Od sredine leta 2021 do konca leta 2022 je Evropo in dele Azije zajela energetska kriza, ko so cene nafte, zemeljskega plina, premoga in električne energije eksplodirale in dosegle rekordne vrednosti. Gospodarstvo je za hip obstalo, gospodinjstva so bila primorana znižati porabo in vzpostavila se je nova realnost visokih cen.

Ruska invazija na Ukrajino in sankcije, ki so jih v odgovor uvedli ZDA in njihovi zavezniki, so prekinile oskrbo z energijo, ki je bila že tako okrnjena zaradi oživitve industrijske proizvodnje po epidemiji covida. Dve leti pozneje je prilagajanje končano, zaloge energije so zadostne in cenovne krivulje se postopoma vračajo k dolgoročnemu povprečju (prilagojeno inflaciji).

Brez dvoma bo v prihodnosti več energetskih šokov, saj je Evropa precej odvisna od uvoza, vendar motenj, povezanih z rusko invazijo na Ukrajino, je konec. Zdaj je čas za vrnitev v novo normalnost, ki pa je predvsem povezana s cenovno krivuljo, ki bi ustrezala tako odjemalcem kot proizvajalcem.

Težava Evrope je, da je razmeroma poceni ruski cevovodni plin zamenjala za razmeroma drag utekočinjeni zemeljski plin, s čimer je ogrozila svojo industrijsko konkurenčnost. Vendar je to že tako ali tako kronična težava Evrope.

Poraba zemeljskega plina in elektrike v EU pada

Evropa je v zimi 2022/23 doživela nenavadno toplo obdobje, ki je organsko zmanjšala porabo, posledično pa se je zmanjšalo tudi povpraševanje pri energetsko najintenzivnejših uporabnikih, saj so tovarne ustavile proizvodnjo zemeljskega plina.

Energetsko intenzivna proizvodnja v Nemčiji se je od začetka leta 2022 zmanjšala za približno 17 odstotkov in še ne kaže znamenj okrevanja. Skupna poraba zemeljskega plina v sedmih največjih porabnikih v EU – Nemčiji, Italiji, Franciji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in na Poljskem – se je v prvih devetih mesecih leta 2023 zmanjšala za 13 odstotkov v primerjavi z desetletnim sezonskim povprečjem pred invazijo (obdobje 2012–2021).

 

 

Zaloge do roba tehničnih omejitev

Zaloge plina v EU in Angliji so 6. novembra dosegle rekordnih 1.136 teravatnih ur (TWh), kar je bilo 180 TWh nad predhodnim desetletnim sezonskim povprečjem. Skupna skladišča so dosegla tehnične omejitve in so obsegala 99,6 odstotka, kar je dobrih 10 odstotnih točk nad 89-odstotnim povprečjem v zadnjih desetih letih.

Zakasnjen konec poletne polnilne sezone pomeni tudi neobičajno pozen začetek zimske sezone praznjenja. Posledica rekordnih zalog v kombinaciji s poznim začetkom praznenja, povezanega s toplejšimi temparaturami, je ta, da se presežek skladišč še naprej povečuje.

Do konca novembra se je ta povečal na 204 TWh, kar pomeni 22 odstotkov nad prejšnjim desetletnim sezonskim povprečjem. Zimska kurilna sezona se je šele dobro začela, zato je še vedno vprašanje, koliko plina bo Evropa porabila in koliko ga bo prenesla čez poletje 2024.

Toda na podlagi sprememb skladiščenja v zadnjih desetih letih se predvideva, da bodo zaloge ob koncu zime 2023/24 obsegale približno 600 TWh oziroma okoli 50 odstotkov. Izjemno mrzla zima bi lahko spustila zaloge na približno 400 TWh (35-odstotna zapolnjenost), medtem ko bi zelo mila zima lahko pustila kar 800 TWh (70-odstotna zapolnjenost) zalog nedotaknjenih.

Cene zemeljskega plina in elektrike upadajo

Terminske cene zemeljskega plina v Evropi se znižujejo, čeprav smo že globoko v koledarski zimi. Poraba upada, uvoz utekočinjenega zemeljskega plina se povečuje in skladišča postajajo zasičena. Terminska pogodba za plin z dobavo v letu 2024 (povprečna terminska cena) je novembra v povprečju znašala le 48 evrov za megavatno uro, medtem ko je bila lani v enakem obdobju pri 99 evrih za megavatno uro, na vrhuncu krize v avgustu lani pa kar pri 233 evrih.

Cene za leto vnaprej (terminska pogodba za 2024) je letos v povprečju dosegala 53 evrov za megavatno uro v primerjavi s 23 evri med letoma 2015 in 2019 ter 32 evri med letoma 2010 in 2014. Padanje je torej opazno, trg se normalizira in dobavne verige so vzpostavljene na novo.

Čeprav so cene še vedno visoke, niso več na kriznih ravneh, v prihajajočem letu pa se utegnejo še znižati, če le ne bo novih geopolitičnih zapletov, saj se ustrezno znižuje premija za tveganje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar