Spor med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani ob tveganju nadaljnje eskalacije močno zvišuje premijo tveganja na energetskih trgih. Iran proizvede okoli pet odstotkov svetovne nafte, približno 20 odstotkov globalnih tokov pa poteka skozi Hormuško ožino, kjer so se tankerji po iranskih opozorilih že obrnili. Po napovedih bi zaprtje ožine lahko potisnilo ceno nafte proti 108 ameriškim dolarjem, medtem ko bi se v milejšem scenariju gibala okoli 80 dolarjev za sod.
Preberi še
Borze krvavijo - je to priložnost za cenejše nakupe? Tako odgovarja naš analitik
Regionalni kapitalski trgi so zabeležili negativne odzive in sledili trendu padanja, ki je bil prisoten tudi na svetovnih borzah. Česa se morajo zavedati dolgoročni vlagatelji?
pred 2 urama
Uradnik ECB: Ne bi se prehitro odzval na skok cen nafte
Član Sveta guvernerjev Evropske centralne banke Pierre Wunsch je komentiral cene nafte.
pred 5 urami
Največja savdska rafinerija po napadu z droni ustavila obratovanje
Aramco je ustavil delovanje največje savdske rafinerije v Ras Tanuri na obali Perzijskega zaliva.
pred 6 urami
Delnice padajo, nafta in zlato napredujeta zaradi krize v Iranu
Delnice po svetu so upadle, cene nafte pa poskočile.
pred 11 urami
Geopolitična eskalacija je bila pričakovana, trenutni odziv trgov pa je močnejši, ker je obseg napadov – vključno z napadi na državne institucije in vojaške zmogljivosti ter potrjeno izgubo iranskega vodstva – precej širši kot pri prejšnjih zaostritvah med Iranom in Združenimi državami Amerike. Zmožnost Irana in njegovih zaveznikov, da motijo pomorske tokove, energetske objekte in poti LNG, povečuje tveganje na trgu ter spodbuja vlagatelje, da v cene vključujejo dodatno geopolitično premijo.
Kakšni so scenariji za ceno plina
V takšnem okolju se povečuje tudi tveganje za trg LNG in evropski plinski trg, saj je vsaka motnja plovbe skozi Hormuz – ključno pot tudi za LNG iz Katarja – dejavnik, ki bi lahko ceno plina na referenčnem vozlišču TTF (Dutch Title Transfer Facility – cena plina za evropski trg) v osnovnem scenariju potisnil proti 40 do 45 evrov za megavatno uro, medtem ko bi daljši zastoj lahko cene dvignil na 60 do 70 evrov za megavatno uro. Dodajmo še, da je napolnjenost skladišč plina v Evropi trenutno pri približno 30 odstotkih v primerjavi z 39 odstotki lani.
Norveška ostaja največja evropska dobaviteljica plina po plinovodih, pri čemer se pričakuje, da bo izvoz ostal stabilen skozi celotno leto 2026, saj se plinska polja vračajo na običajne zmogljivosti. Po izračunih je poraba plina za proizvodnjo električne energije že to zimo približno 10 odstotkov nižja kot leto prej, ker novi zmogljivosti iz obnovljivih virov in močnejši sezonski vetrovi zmanjšujejo povpraševanje po plinskih elektrarnah.
Rast se hitro prelije v maloprodajne cene
Za države regije Adria se rast cen nafte običajno hitro prelije v maloprodajne cene goriv. Čeprav imajo delno regulirane modele oblikovanja cen, bi rast cen surove nafte in višje rafinerijske premije nujno zvišale cene bencina in dizla v prihodnjih tednih. Višje cene goriv se nato prenašajo na promet, logistiko, kmetijstvo in industrijo, kar v regiji, ki je izrazito odvisna od uvoza energije, pomeni ponoven pritisk na inflacijo, tudi če je bil njen padajoči trend do nedavnega stabilen.
Če bi se višji cenovni razpon ohranil, bi države regije Adria lahko doživele ponovno pospešitev inflacije, zlasti v segmentih prometa in hrane. Hkrati bi višje cene plina in LNG lahko zvišale stroške industrije (zlasti kemične, kovinske ter ogrevalnih sistemov v velikih sistemih), čeprav je Evropa trenutno dobro oskrbljena z LNG, kar tveganje deloma blaži.
