Sobota zjutraj je zaznamovala nenadna eskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu, potem ko so ZDA in Izrael skupaj izvedli napad na Iran. Novica je sprožila močne odzive na globalnih trgih, zlasti v energetskem sektorju, glede na strateški pomen regije za oskrbo z nafto in plinom. V nadaljevanju analiziramo, kako so se ti dogodki odrazili na regionalnih kapitalskih trgih.
Negativni odzivi v regiji
Regionalni kapitalski trgi so zabeležili negativne odzive in sledili trendu padanja, ki je bil prisoten tudi na svetovnih borzah. Čeprav dogodki niso neposredno povezani z gospodarskimi fundamenti regije in – razen morebitnih energetskih šokov v primeru nadaljnje eskalacije ali zaprtja Hormuške ožine – ne bi smeli imeti takojšnjega vpliva na lokalna gospodarstva, se je prevladujoče tržno razpoloženje izkazalo kot ključen dejavnik. Tako kot drugod vlagatelji na regionalnih trgih v cene vgrajujejo premijo za tveganje, povezano z neugodnim geopolitičnim scenarijem, kar se jasno odraža v gibanju vodilnih borznih indeksov.
Opazno je, da so se najmočneje odzvali prav najbolj likvidni trgi in indeksi. SBITOP in CROBEX10 sta najbolj padla, predvsem zaradi večjega obsega trgovanja in hitrejšega prenosa globalnih šokov v cene premoženja. Večja likvidnost pomeni tudi večjo občutljivost na spremembe v zaznavanju tveganja, saj institucionalni vlagatelji v takšnih razmerah hitreje prilagajajo portfelje.
Na slovenskem trgu je bil prodajni pritisk koncentriran v energetskem in finančnem sektorju. Največji negativni prispevek indeksu SBITOP so dodali Petrol, Luka Koper ter finančne institucije, kar je skladno s splošnim povečanjem zaznavanja tveganja in občutljivostjo teh sektorjev na spremembe pričakovanj glede obrestnih mer in cen energentov. Skupno gledano regionalni trgi odražajo pretežno defenzivno pozicioniranje vlagateljev in kratkoročno zmanjšanje naklonjenosti tveganju.
Podobna dinamika je prisotna tudi na Hrvaškem, kjer so vse sestavine indeksa zabeležile padec v razponu približno od enega do štirih odstotkov. Najizrazitejši negativen prispevek sta dali Adris grupa in Podravka s padcem okoli 4 odstotke, medtem ko sta Atlantic Grupa in Hrvatska poštanska banka (HPB) zabeležili blažje korekcije, manj kot 1 odstotek. Takšna razpršenost gibanj kaže na izrazitejšo prodajno aktivnost pri likvidnejših izdajah, medtem ko so bolj defenzivne delnice za zdaj pokazale relativno odpornost.
V preostalem delu regije so bile razmere nekoliko drugačne: likvidnost trgov ostaja nizka, kot je običajno za manjše borze, kar pomeni, da se učinek geopolitičnega šoka in spremembe razpoloženja še ni v celoti odrazil v cenah. Trgi z manjšim obsegom trgovanja se odzivajo počasneje, zato se povečano zaznano tveganje v cenah kaže le delno. V takšnih razmerah je volatilnost manjša, vendar še vedno obstaja tveganje nenadnih premikov, če bi se razmere hitro zaostrile ali če bi prišlo do šokov v ključnih sektorjih, kot je energetika, tako da bi se dejanski učinek vojne občutil tudi v regiji.
Kratkoročna gibanja trgov predvsem odražajo defenzivno pozicioniranje vlagateljev in težnjo po zmanjševanju izpostavljenosti bolj tveganemu premoženju. Čeprav neposrednih motenj verjetno ne bo zaznati v temeljnih kazalnikih lokalnih gospodarstev, trgi očitno vrednotijo možnost nadaljnjih eskalacij in cene prilagajajo bolj pesimističnim scenarijem. Kar morajo dolgoročni vlagatelji imeti v mislih, je, da se je vsak tovrsten konflikt najprej odrazil v korekciji, nato pa so si trgi po nekaj tednih ali mesecih opomogli in nanj postopoma pozabili. Primer je vojna v Ukrajini, ki traja že štiri leta, o čemer smo nedavno pisali – trgi so jo skoraj v celoti že vračunali in se nanjo v veliki meri prenehali odzivati.
.webp){kind=icon}
