Nafta in plin strmoglavila po sporočilu, da je Hormuška ožina odprta

Cene nafte in evropskega zemeljskega plina so močno padle, potem ko je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da je Hormuška ožina "razglašena za popolnoma odprto", čeprav ameriška pomorska blokada še naprej omejuje pretok skozi to ključno pomorsko pot.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se v Londonu umaknile proti 88 dolarjem za sod in izničile dobičke tega tedna, medtem ko je ameriška nafta WTI v New Yorku zdrsnila na približno 84 dolarjev.

Referenčne cene plina v Evropi so se znižale za do 9,8 odstotka na okoli 38 evrov za megavatno uro. "V skladu s premirjem v Libanonu je prehod za vsa komercialna plovila skozi Hormuško ožino razglašen za popolnoma odprt za preostalo obdobje premirja," je Aragči zapisal v presenetljivi objavi na omrežju X.

Njegove izjave so spodbudile optimizem, da bi se lahko konflikt, ki je povzročil najhujšo motnjo v svetovni oskrbi z energijo v novejši zgodovini, kmalu končal. Sledile so izjavam Donalda Trumpa, da bodo popuščanja Teherana odprla pot do dogovora o koncu vojne, ki še naprej omejuje dobave iz Perzijskega zaliva.

 

 

"Trg zdaj v cene vgrajuje pričakovanje, da je vojne in zapore ožine konec," je dejal Arne Lohmann Rasmussen, glavni analitik pri Global Risk Management. "Vendar opažamo, da to velja le za plovila ob iranski obali, zato morda ne gre za popolno odprtje."

Cene so del izgub nato nekoliko nadoknadile, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da bo ameriška pomorska blokada te ključne energetske poti ostala v veljavi, dokler "naš dogovor z Iranom ne bo stoodstotno zaključen".

Na trgih nafte so med Evropo in ZDA padanje cen vodili plinsko olje in dizel, pri čemer so se cene plinskega olja ob najnižjih dnevnih ravneh znižale tudi do 16 odstotkov. Srednji destilati so bili med krizo pod največjim pritiskom med vsemi gorivi, saj je zaprtje Hormuške ožine motilo dobave surove nafte, letalskega goriva in dizla iz regije.

Na naftnih trgih so svetovalci za trgovanje z blagom, ki sledijo trendom, likvidirali dolge pozicije, tako da so bili v petek v brentu le še 27 odstotkov neto v dolgih pozicijah, v primerjavi z 82 odstotki na začetku dneva, kažejo podatki raziskovalne skupine Bridgeton pri družbi Kpler. Algoritmični trgovci – znani po tem, da pospešujejo cenovna nihanja – bi lahko sprožili dodatno prodajo, če bi se globalni referenčni indeks znižal za približno 17 odstotkov.

 

 

"Pravi preizkus bo doslednost," je glede ponovnega odprtja Hormuške ožine dejal kapitan Farhad Patel, direktor dubajske ladjarske agencije Sharaf Shipping Agency. "Če bo v prihodnjih dneh zagotovljen varen prehod brez incidentov, se bo zaupanje postopoma vrnilo. Do takrat pa pričakujte previdno vračanje, večjo nestanovitnost prevoznih stroškov in nadaljnje pritiske na dobavne verige kljub formalnemu odprtju."

Padci cen so se v petek poglobili že po poročanju portala Axios, da ZDA razmišljajo o sprostitvi 20 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v zameno za zaloge obogatenega urana, ter da naj bi se pogajalci obeh strani konec tedna ponovno sestali.

 

Trump je v petek dejal, da z Iranom ne bo izmenjanega nobenega denarja.

Glede na škodo na infrastrukturi v regiji Perzijskega zaliva je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol opozoril, da bi lahko trajalo do dve leti, da se obnovi pomemben del proizvodnje nafte in plina, ki je bila motena. Okrevanje bo postopno, je Birol dejal v oddaji Wall Street Week na Bloomberg TV.

Med vojno, ki se je začela konec februarja po napadu ZDA in Izraela na Iran, je Trump vlagatelje pogosto begal z nasprotujočimi si izjavami in hitrimi spremembami stališč glede časovnice konflikta, groženj z nadaljnjimi ukrepi in že doseženih dogovorov. Občasno je tudi obračal svoja stališča, ko so trgi očitno zavračali njegove politike.

V govoru na dogodku v Nevadi je Trump skušal pomiriti volivce glede rastočih življenjskih stroškov zaradi dražje energije. Dejal je, da vojna v Iranu "poteka zelo dobro" in da naj bi se kmalu končala.

Izrael in Libanon sta se prav tako dogovorila o 10-dnevnem premirju, kar bi lahko omililo napetosti v regiji. Izrael se bori proti Hezbolahu, ključnemu zavezniku Teherana. Iran je premirje v Libanonu povezal s pogoji za prekinitev spopadov z Washingtonom. Trump je dejal, da upa, da se bo Hezbolah "vedel primerno".