Estetska medicina: tudi diskretna lepota ima svojo ceno – od nekaj sto do 20 tisoč evrov

V zadnjih letih estetska medicina ni več samo luksuzni dodatek k lepotnim rutinam peščice premožnih, temveč postaja hitro rastoči globalni sektor zdravstvene in potrošniške ekonomije. Trg, ki vključuje vse od botoksa in dermalnih polnil do laserskih tretmajev in invazivnejših kirurških posegov, kaže izrazito rastno dinamiko, ki privlači vlagatelje, klinike in tehnološka podjetja po vsem svetu.

Po več ocenah je globalni trg estetske medicine vreden na desetine milijard dolarjev, na razlike med ocenami pa vpliva različna metodologija raziskav. Nekatere analize navajajo, da je bil trg ocenjen na približno 89,6 milijarde ameriških dolarjev v letu 2024 in naj bi do leta 2033 zrasel na približno 240 milijard, kar pomeni letno rast okoli 11,7 odstotka v napovedanem obdobju.

Drugi industrijski podatki kažejo, da bo globalni trg estetske medicine do sredine prihodnjega desetletja verjetno presegel 250 milijard dolarjev, s stabilno letno rastjo okoli devet do 10 odstotkov in s prevladujočim deležem neinvazivnih postopkov, ki postajajo glavno gibalo rasti.

Po svetu narašča tudi število estetskih oziroma kirurških posegov. Po poročilih Mednarodnega združenja za estetsko plastično kirurgijo je bilo leta 2024 opravljenih več kot 38 milijonov estetskih posegov, vključno s 17,4 milijona kirurških in 20,5 milijona neinvazivnih tretmajev, kar pomeni več kot 40-odstotno rast v zadnjih štirih letih.

Ta trend odseva širše demografske in družbene premike – od vse bolj uveljavljenega koncepta dolgoživosti in prebivalstva, ki išče rešitve proti staranju, do tehnološkega napredka in boljše dostopnosti storitev. Takšna rast spodbuja širjenje estetskih klinik, inovacije pri medicinskih napravah in povečuje zanimanje zasebnih in institucionalnih vlagateljev, ki prepoznavajo estetsko medicino kot visokorastoči segment zdravstvene potrošnje.

Kako je s trgom estetske medicine v Sloveniji in katere estetske posege najpogosteje izberejo Slovenci?

"Mladi pred 40. letom starosti želijo največkrat popravljati nekaj, česar jim narava ni namenila," ocenjuje dr. Krešimir Božikov, specialist estetske, plastične in rekonstruktivne kirurgije ter ustanovitelj Klinike Božikov v osrčju Ljubljane. "Do 40. leta starosti so najpogostejši posegi povečanja dojk in korekcije nosov. Po 40. letu pa si ljudje z estetskimi posegi želijo predvsem povrniti stanje, ki so ga že imeli," pojasnjuje dr. Božikov. Tako se po nosečnostih denimo povpraševanje pogosto usmeri v oblikovanje trebuha, predvsem z abdominoplastiko, liposukcijo ali kombinacijo obeh posegov, medtem ko pri dojkah prednjačijo dvigi dojk, samostojno ali v kombinaciji s povečanjem z vsadki.

Po mnenju dr. Božikova mlajši pacienti največkrat želijo popravljati nekaj, kar jim narava ni namenila. Foto: Klinika Božikov

Tudi dr. Igor Višnjar, specialist splošne, plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, opaža, da gre pri "mlajših" pacientih največkrat za posege, ki diskretno izboljšajo videz in omogočajo hitro vrnitev v vsakdan. Medtem dr. Višnjar omenja sodobne ohranitvene tehnike povečanja prsi pri ženskah, pogosto opravljene v kombinaciji z lastno maščobo.

"Pri obrazu se mlajši največkrat odločajo za nekirurške posege, predvsem botoks in različne terapije za izboljšanje kakovosti kože. Opažam, da uporabljamo manj polnil s hialuronsko kislino kot nekoč – ne gre več za željo po spremembi obraza, temveč po osvežitvi," ugotavljajo v Kliniki Višnjar.  

A dr. Božikov opozarja, da so nekirurške metode pomlajevanja videza uspešne in učinkovite do 50. leta starosti oziroma pri ženskah do menopavze. "Po tej starosti lahko zaradi hormonskih sprememb v telesu dolgotrajen in dober rezultat pomlajevanja videza dosežemo le s kirurškim posegom. Tako na tem področju v ospredje spet stopajo kirurški liftingi oziroma t. i. facelift, ki zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji ni več tabu."

Ohranjanje lepote ima svojo ceno

Estetska medicina odpira tudi vprašanje finančne dostopnosti, čeprav se zdi, da so za ohranjanje mladostnega in uravnoteženega videza pacienti pripravljeni nameniti vse več sredstev. Za povečanje ali zmanjšanje prsi bodo pripadnice nežnejšega spola na kliniki Božikov denimo odštele med 4.500 do pet tisoč evrov, še tisočaka več jih bo stala korekcija z dvigom. Ta na kliniki Višnjar stane dobrih sedem tisočakov, cene sodobnejših tehnik povečanja prsi, kot sta MIA Femtech® in Preservé™, pa se gibljejo od 8.300 evrov.

Za kirurški dvig obraza in vratu je na kliniki Višnjar treba odšteti okoli 10 tisočakov in še slabe tri več za t. i. tehniko deep-plane, za katero številni strokovnjaki domnevajo, da je razlog za opazno pomladitev ameriške resničnostne zvezdnice Kris Jenner. Podoben cenovni razpon velja tudi v Kliniki Božikov, kjer se pacienti poleg tega lahko odločijo še za panfacialno kirurško pomlajevanje obraza – kombinacijo naprednih posegov, kot so razširjeni dvig obraza deep-plane in dvig vratu, temporalni dvig obrvi, korekcija zgornjih in spodnjih vek ter dodatni postopki, kot sta dvig ustnic in lipofiling – v vrednosti 18.500 evrov.

Cenovno najdostopnejše ostajajo nekirurške metode pomlajevanja, kot so dermalna polnila in glajenje gub z botulin toksinom, kjer se cene običajno gibljejo v razponu nekaj sto evrov in so odvisne od uporabljene količine proizvoda.

Dermalna polnila in botoks so med cenovno najdostopnejšimi estetskimi storitvami. Foto: Depositphotos

Zmernost kot prevladujoči trend

Analitiki napovedujejo, da bodo v estetski medicini prevladovali neinvazivni posegi, saj pomenijo manjše tveganje, hitrejše okrevanje in rezultate, skladne s trendom naravnega videza, hkrati pa nagovarjajo vse širšo demografsko skupino pacientov – zlasti milenijce in generacijo Z, ki se za estetske posege odločajo bolj preventivno in postopno.

Podoben premik k zmernosti opažajo tudi slovenski estetski kirurgi in dr. Višnjar to pozdravlja. "Ljudje si ne želijo več izrazitih, umetnih sprememb. Ne iščejo obrazov brez mimike ali teles, ki bi kričala po pozornosti," opaža. "Estetska medicina se zato vse bolj vrača k svojemu bistvu: k spoštovanju posameznika, njegove anatomije in življenjske zgodbe," sklene dr. Višnjar.

Ob hitri rasti trga se vse pogosteje odpira tudi vprašanje regulacije, usposobljenosti izvajalcev in varnosti pacientov. V Evropi estetska medicina sodi v regulirano zdravstveno dejavnost, pri čemer strokovnjaki opozarjajo na pomen izvajanja posegov izključno pri ustrezno izobraženih zdravnikih in v akreditiranih ustanovah, saj se z vse več povpraševanja povečuje tudi tveganje za neregulirane ali nekakovostne storitve.