Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji za ženske je 83,69 leta, za moške pa 77,63 leta, kažejo podatki statističnega urada. V Evropi se pričakovana življenjska doba zelo razlikuje od države do države, po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat pa je leta 2023 povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Evropski uniji znašala 81,4 leta, kar je najvišja vrednost od leta 2002. Pri tem naj bi ženske v EU v povprečju živele 5,3 leta več od moških.
A večina bi rada živela še dlje. Toda, ali lahko?
Dolgoživost (angleško longevity) je izraz, ki ga bomo v prihodnje slišali vse pogosteje. Nanaša se na kakovostno in zdravo življenje, ki presega povprečno življenjsko dobo. V praksi gre za prizadevanje, da bi kar čim dlje živeli s kar najboljšim možnim zdravjem. Dejavniki, ki prispevajo k dolgoživosti, vključujejo genetiko, izbiro življenjskega sloga (kot so prehrana, vadba in obvladovanje stresa), vplive okolja in zdravstveno varstvo.
Preberi še

Milijonar, ki želi živeti večno
V novem dokumentarcu na Netflixu milijonar Bryan Johnson pojasnjuje, zakaj bi morali slediti njegovemu zgledu za upočasnitev staranja.
18.01.2025

V lovu za dolgoživost: Velikani iz Silicijeve doline z vrtoglavimi vložki
Raziskave dolgoživosti so se spremenile v nekaj, kar bi lahko uvrstili med najbolj vročo znanost ta trenutek in tragikomedijo.
15.02.2024

7 novih in inovativnih izdelkov za pomoč pri hujšanju
Predstavljamo vam najboljše fitnes pripomočke.
17.11.2024

Zakaj izgorevajo mladi?
Nov rekord števila primerov izgorelosti v letu 2023, kažejo podatki.
14.09.2024
Globalne meje dolgoživosti premika 47-letni ameriški tehnološki multimilijonar Bryan Johnson, ki letno porabi dva milijona dolarjev, da bi obrnil proces staranja ali ga vsaj upočasnil za 25 odstotkov. Kako zaželena pa je dolgoživost v Sloveniji in kaj vse bi naredili za čim dlje trajajočo mladost?
"Slovenci vse bolj prepoznavamo dolgoživost kot nekaj, kar presega klasično preventivo," je prepričana Marija Lucija Antolič, ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik. Poudarja, da pri konceptu dolgoživosti ne gre le za izogibanje boleznim, ampak za optimizacijo telesa in uma, da ostaneta v vrhunski formi desetletja dlje.
Ključ je v preventivi
Kultura proaktivnega zdravja je med Slovenci manj razvita kot v ZDA, Nemčiji ali Švici, se pa vse več ljudi zaveda, da kakovostna starost ni naključje, ampak strateška odločitev, pravi Antoličeva. "V Sloveniji še vedno prevladuje klasičen pristop k zdravju, kjer ljudje obiščejo zdravnika šele, ko imajo težave. Toda k nam prihajajo, ker želijo preseči standardne zdravstvene preglede in dobiti podatkovno podprte strategije za vrhunsko telesno in kognitivno zmogljivost, prilagojeno njihovemu življenjskemu slogu. In tako optimizirati svoje zdravje danes – ne šele takrat, ko se pojavijo težave."
Slovence o dolgoživosti ozavešča tudi Vibrant Longevity, mednarodna ekipa znanstvenikov in strokovnjakov na področju funkcionalne, integrativne medicine in nutricionistike. Delujejo kot agilni startup in razvijajo inovativne rešitve, kot so funkcionalna e-izobraževanja, profesionalna prehranska dopolnila in podporne tehnologije, ki podpirajo splošno zdravje, vitalnost in dobro počutje.
Marija Lucija Antolič je v Sloveniji ustanovila prvo kliniko za dolgoživost. Foto: osebni arhiv
Z ustreznim življenjskim slogom, ki vključuje predvsem zdravo prehrano, redno gibanje in kakovosten spanec, se staramo počasneje. Izjemno hiter pa je tudi napredek na področju znanosti, medicine in tehnologije. Celostni diagnostični pregledi odpirajo povsem nov pogled na zdravje, menijo pri kliniki Epik. "Ljudje so vajeni klasičnih laboratorijskih testov, a ko vidijo, kaj vse je mogoče izmeriti, od občutljivosti za inzulin do zgodnjih nevrodegenerativnih sprememb in genetskih testov, se zavedo, kako malo v resnici vedo o svojem telesu," meni Marija Lucija Antolič.
Butična nastanitev in programi za več kot 18 tisoč evrov
S holističnim pristopom k zdravju se z najnaprednejšimi tehnologijami ukvarjajo tudi v kliniki za biološko dolgoživost Revita Biological Longevity v Rogaški Slatini, ki je bila leta 2024 nominirana za najbolj luksuzno zdravilišče (The best Luxury Medical Resort, op. a.). Medtem ko vas bodo nastanili v butičnem hotelu s petimi zvezdicami, lahko v želji po ohranjanju in krepitvi zdravja izbirate med različnimi programi, kot so program proti staranju, razstrupljanje, program za športnike, kardioravnovesje, splošno izboljšanje zdravja in drugimi.
"Verjamemo, da je vsak človek sposoben samozdravljenja in obnove, naša naloga pa je pomagati mu aktivirati ta potencial," so zapisali na spletni strani, kjer najdemo tudi podatke o cenah tretmajev. Za tridnevni program razstrupljanja telesa na celični ravni boste denimo odšteli 1.968 evrov, če ga podaljšate na 21 dni pa 18 tisoč evrov. Cena programa proti staranju je podobna, torej malce manj kot dva tisoč evrov za tri dni in 18.900 evrov za tri tedne. Primerljivi so tudi stroški programa za splošno izboljšanje zdravja.
Med programom vas nastanijo v luksuznem zgodovinskem hotelu. Foto: Booking
In kako sploh pristopiti k obravnavi in programom dolgoživosti? Na kliniki Epik se obravnava začne z natančno analizo, ki vključuje napredne krvne teste, nosljivo tehnologijo, genetske teste, oceno presnove, kognitivnih sposobnosti in srčno-žilnega tveganja. "Nato te podatke prevedemo v razumljiv, personaliziran načrt za dolgoživost, kako posameznik optimizira svojo telesno in miselno zmogljivost. To vključuje prilagojeno prehrano, vadbo, regeneracijo, spanje in po potrebi tudi ciljno usmerjene farmakološke ali tehnološke rešitve in ni le seznam splošnih priporočil," pravi zdravnica Marija Lucija Antolič. Ob tem napredek in stanje posameznikov redno spremljajo in temu primerno prilagajajo strategije.
Njene paciente najbolj zanimajo celotni diagnostični pregledi, drugi zelo priljubljen program pa je po besedah Antoličeve vodeno spremljanje, pri katerem posameznika skozi leto spremljajo zdravnik, nutricionist in psihoterapevt.
Naša sogovornica je prepričana, da Slovenija šele vstopa na zemljevid dolgoživosti, medtem ko je v marsikateri tuji državi to že stalna praksa. "Mednarodno gledano je zanimivo, da se ravno manjše države, kot sta Slovenija in Estonija, pogosto izkažejo kot inovatorji v zdravstvenih pristopih. Pri nas imamo prednost, ker lahko nove, napredne pristope uvedemo hitreje kot večji sistemi," sklene Antoličeva.
Čudežne tabletke proti staranju še ni, a z ustreznim življenjskim slogom in s pomočjo novih naprednih tehnologij lahko za svoje zdravje storimo veliko. 12. in 13. aprila bo v hotelu Hilton Garden Inn v Zagrebu potekal že drugi hrvaški Longevity simpozij, ki bo s pomočjo izbranih strokovnjakov celotne regije odgovarjal na vprašanja o dolgoživosti in predstavil najnovejše trende te industrije. |