Pierre Castel je načrtovanje nasledstva začel že pred več kot 30 leti. Francoski milijarder, ki je ustvaril enega največjih svetovnih imperijev v industriji pijač, je lastništvo svojega podjetja najprej prenesel na družbo v Gibraltarju, nato ustanovil fundacijo v Lihtenštajnu in na koncu še skrbniški sklad v Singapurju.
Svoj istoimenski poslovni imperij je zgradil iz majhnega podjetja za trgovino z vinom in svežimi pridelki v okolici Bordeauxa, ki ga je ustanovil v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je podjetje danes vredno približno 10 milijard dolarjev. Skupina vključuje pivovarne, proizvajalce brezalkoholnih pijač in plantaže po vsej Afriki, njeni letni prihodki pa so znašali 6,5 milijarde evrov (7,59 milijarde dolarjev). Načrtovanje nasledstva naj bi poslovni imperij zaščitilo pred davčnimi obremenitvami in preprečilo družinske spore po njegovi smrti. Zdaj se dolgoletna strategija pri 99 letih obrača proti njemu.
V začetku letošnjega leta sta Castelova hči in eden od njegovih nečakov poskušala odstaviti izvršnega direktorja, ki ga je družinski patriarh izbral za vodenje skupine. Spor je medtem dosegel vrhovno sodišče v Singapurju, kjer bi se lahko še letos začelo sojenje. Spor glede prihodnosti poslovnega imperija je le zadnji v vrsti nesoglasij med milijarderji in njihovimi morebitnimi dediči, ki se pogosto vrtijo okoli uporabe skrbniških skladov oziroma pravnih struktur za upravljanje premoženja in prenos bogastva na naslednje generacije.
Kot so pokazali nekateri odmevni družinski spori v zadnjih letih, med njimi tudi sodni spor med ustanoviteljem medijskega imperija News Corp. Rupertom Murdochom in njegovimi otroki, lahko ustanovitelji takšne strukture uporabijo tudi za to, da naslednikom postavijo določene pogoje in omejitve.
"Kar ena generacija dojema kot zaščito, naslednja generacija pogosto vidi kot omejevanje," je dejala Kirby Rosplock, ustanoviteljica svetovalnega podjetja za upravljanje družinskega premoženja Tamarind Partners.
Ti spori glede skrbniških skladov imajo posledice, ki segajo daleč onkraj družin, vpletenih v konflikte, saj gre za podjetja ogromnih razsežnosti in za premoženje, ki bo v prihodnjih letih prešlo v roke novih lastnikov. Petsto največjih družinskih podjetij na svetu je leta 2024 ustvarilo 8,8 tisoč milijard dolarjev prihodkov, zato lahko spori glede nadzora in lastništva, ki ogrožajo stabilnost poslovanja, vplivajo na širše gospodarstvo. Hkrati se pospešuje eden največjih medgeneracijskih prenosov premoženja v zgodovini. Ocenjuje se, da bo v naslednjih dveh desetletjih po svetu na dediče prešlo približno 83 tisoč milijard dolarjev premoženja.
"Ko se skrhajo odnosi in zaupanje, na katerih temeljijo skrbniški skladi, se lahko posledice razširijo daleč onkraj vpletenih," je dejala Kirby Rosplock.
"Ti spori zadevajo tudi širšo javnost, saj družinsko premoženje ni izolirano, temveč je pogosto tesno povezano s podjetji, delovnimi mesti, lokalnimi skupnostmi in dobrodelnimi dejavnostmi."
Članek temelji na pogovorih z osebami, ki so seznanjene z razmerami v družini Castel, delovanjem skrbniškega sklada in poslovanjem skupine Castel. Zaradi občutljivosti zasebnih zadev so sogovorniki govorili pod pogojem anonimnosti.
Predstavniki Pierra Castela zadeve niso želeli komentirati.
Pierre Castel naj bi svoj razvejani poslovni imperij vodil z železno roko ter ohranjal trden nadzor nad podjetjem tudi globoko v devetem desetletju življenja. Sin španskih priseljencev je pri enajstih letih zapustil šolo in skupaj z očetom začel delati v vinogradu v okolici Bordeauxa. Kljub milijardnemu premoženju se je večinoma izogibal razkošju, ki pogosto spremlja življenjski slog milijarderjev, posle pa je pogosto sklepal zgolj s stiskom roke.
Leta 1981 se je preselil v Švico, potem ko je bil v Franciji za predsednika izvoljen socialist François Mitterrand, ki je napovedal višjo obdavčitev premožnejših.
Skupina Castel je v marsičem še vedno družinsko podjetje. Pierrov nečak Alain Castel vodi vinski del skupine, ki ima še vedno sedež v okolici Bordeauxa. Alain in njegov brat Philippe sta več desetletij soustvarjala in širila predvsem francoski del poslovanja. Druga veja družine, ki jo vodi še en Pierrov nečak, Michel Palu, se je osredotočila na pivovarski posel v Afriki. Leta 2008 je Castel v Singapurju ustanovil tako imenovani diskrecijski in nepreklicni skrbniški sklad.
Duh sklada naj bi odražal ustanoviteljevo željo, da bi skupina za proizvodnjo in distribucijo pijač ostala v tesno povezanem lastništvu ter se še naprej razvijala z reinvestiranjem ustvarjenih prihodkov. Castel ni želel, da bi kdo iz druge generacije družine pridobil dejanski nadzor nad celotnim poslovnim imperijem, v zadnjih letih pa je večkrat poudaril, da novi družinski člani ne smejo postati člani upravnih organov ali vodstveni delavci podjetja.
Castelova zadržanost do prepletanja družinske in poslovne dediščine je prvič prišla na dan v sodni odločbi v Švici. Milijarder je leta 2022 izgubil dolgotrajen spor s švicarskimi davčnimi organi in moral plačati približno 400 milijonov švicarskih frankov (509 milijonov ameriških dolarjev). Njegova obramba, ki jo je vodil davčni odvetnik Gregory Clerc, je trdila, da se je Castel umaknil iz poslovanja, najprej prek fundacije v Lihtenštajnu, nato pa še prek sklada v Singapurju, da bi preprečil prihodnje družinske spore in rivalstva.
Leta 2023 je Pierre za glavnega izvršnega direktorja skupine Castel izbral Clerca. Clerc je član upravnih odborov družb D.F. Holding, Cassiopee in IBBM ter več kot dveh ducatov drugih podjetij v okviru skupine, ki zaposluje približno 43.000 ljudi v 35 državah. Alain Castel je bil do decembra prav tako član upravnih odborov družb D.F. Holding in Cassiopee, vendar so ga skrbniki sklada razrešili, ne da bi za njegovo razrešitev navedli uraden razlog. Še vedno pa vodi vinski del poslovanja skupine.
Po razrešitvi je Alain javno podvomil o strateški viziji izvršnega direktorja ter o njegovi sposobnosti učinkovitega vodenja skupine. Skupina Castel je takrat Alainove navedbe zavrnila in sporočila, da je Clerc osredotočen na razvoj podjetja.
Pierre Castel. Foto: Georges Gobet/AFP/Getty Images
Alain je nato združil moči z Romy, 52-letno Pierrovo edino hčerko, da bi Clerca odstranila s položaja. Romy, ki v podjetju nikoli ni opravljala pomembnejše operativne funkcije, je decembra za Bloomberg News povedala, da si je izvršni direktor nakopičil preveč moči in da "poskuša prevzeti nadzor nad podjetjem".
Ker jima prek skupščin delničarjev in glasovanj ni uspelo odstraniti Clerca in predsednika upravnega odbora Pierra Baerja iz upravnega odbora družbe IBBM, se je spor preselil na sodišče v Singapurju.
Primer je zapleten in se vrti okoli vprašanja razmerja moči med družbo IBBM in skrbnikom krovnega sklada. Romy in Alain menita, da bi bila trajna odstranitev Clerca in Baerja iz upravnega odbora družbe IBBM prvi korak k zamenjavi Clerca na položaju glavnega izvršnega direktorja skupine Castel ter k uveljavitvi večjega družinskega nadzora nad skupino.
Nasprotna stran se s takšno razlago ne strinja. Baer je v elektronskem sporočilu za Bloomberg pred začetkom sodnega postopka zapisal, da Clerkova vloga v družbi Cassiopee, ki je v lasti družbe IBBF in zato podrejena pravilom sklada, ni odvisna od njegovega položaja v družbi IBBM. "Pričakovati je, da bo ostal na svojem položaju, dokler bo licencirani in regulirani skrbnik sklada presojal, da je še vedno sposoben in usposobljen za opravljanje te funkcije," je zapisal Baer.
Medtem Clercu in Baerju sodna odredba preprečuje opravljanje njunih funkcij direktorjev v družbi IBBM.
Romy Castel prek svojih predstavnikov zaradi potekajočega sodnega postopka ni želela komentirati spora, enako pa sta ravnala tudi Clerc in Baer. Alain Castel je v izjavi dejal, da bi moral Clerca zamenjati nekdo, ki bi "na strukturiran in pregleden način poročal družini".
Upravna odbora družb D.F. Holding in Cassiopee sta poudarila, da je skupina "v končni lasti skladov, kar zagotavlja strokovno in neodvisno upravljanje ter dobro korporativno upravljanje skupine".
"Ti spori so pomembni tudi za širšo javnost, saj družinski kapital ni izoliran pojav, temveč je pogosto povezan s podjetji, delovnimi mesti, lokalnimi skupnostmi in filantropskimi dejavnostmi." Ko ustanovitelj prenese lastništvo na sklad, zlasti na nepreklicni sklad, imajo ustanovni dokumenti sklada in skrbnik, ki skrbi za njihovo izvajanje, velik vpliv na to, kako dediči uveljavljajo koristi iz družinskega podjetja. Sklad lahko na primer določi, da družinski člani prejemajo dividende, hkrati pa jim omeji lastništvo delnic z glasovalnimi pravicami ali opravljanje vodstvenih funkcij.
Ustanovitelji to včasih dosežejo tako, da ločijo premoženjske koristi od lastništva od dejanskega nadzora nad premoženjem. Otroci tako lahko podedujejo premoženje oziroma koristi, ki iz njega izhajajo, ne da bi hkrati pridobili tudi nadzor nad njim.
Ustanovitelj nemškega proizvajalca gospodinjskih aparatov Bosch je ob urejanju nasledstva uporabil podoben pristop. Večino premoženjskih pravic je prenesel na dobrodelno fundacijo, medtem ko je nadzor nad podjetjem ostal v rokah posebnega sklada, zadolženega za njegovo upravljanje. Podobno se je odločil tudi Yvon Chouinard, ustanovitelj podjetja Patagonia.
Takšen način urejanja nasledstva je pogosto namenjen omejevanju vpliva družinskih članov na poslovanje podjetja. Z njim se lahko preprečijo očitki o nepotizmu ali pa zagotovi pravičnejša razdelitev odgovornosti med dediči, ki niso nujno enako usposobljeni za prevzem vodstvenih funkcij. Warren Buffett, eden najglasnejših zagovornikov napredovanja na podlagi sposobnosti in dosežkov, že vrsto let opozarja na pasti dinastičnega prenosa vodstvenih položajev v podjetjih.
Keith Tyson, Elisabeth Murdoch in James Murdoch pred stavbo sodišča drugega sodnega okrožja v Renu v Nevadi, 18. septembra 2024. Foto: Emily Najera/Bloomberg
Morten Bennedsen, profesor na Univerzi v Kopenhagnu in strokovnjak za družinska podjetja, pravi, da je uporaba družinskih in poslovnih skladov vse pogostejša saj je "prepuščanje urejanja nasledstva naslednji generaciji zelo tvegano". Ob tem opozarja, da se lahko tudi nasledstveni načrti, ki temeljijo na skladih, lahko povzročijo resne zaplete. Kot enega najbolj odmevnih primerov navaja spor v družini Murdoch.
Leta 2023 je Rupert Murdoch poskušal spremeniti določila sklada, ki ga je pred leti ustanovil za upravljanje družinskega premoženja. Njegov cilj je bil najstarejšemu sinu Lachlanu zagotoviti večinski nadzor, saj je želel, da bi dolgoročno vodenje družbe Fox News ostalo v rokah dediča, ki mu je ideološko najbližji. To je sprožilo grenak spor med njegovimi otroki.
Sodni postopek, ki je sledil, je dejansko postavil pod vprašaj eno temeljnih načel nepreklicnih skladov, da obstajajo neodvisno od ustvarjalca premoženja in so zaščiteni pred njegovim poznejšim vmešavanjem. Sodišče je konec leta 2024 odločilo proti Murdochu, vendar so trije otroci, ki so vložili tožbo, pozneje dosegli poravnavo. Strinjali so se, da se odpovejo svojim deležem v zameno za približno milijardo dolarjev gotovine vsak.
Primer je bil pod drobnogledom javnosti ne le kot odmeven družinski spor in potencialno prelomni primer na področju skladov, temveč tudi zaradi možnega vpliva na ameriško politično prizorišče.
V igri so bili skoraj enako visoki vložki tudi v več let trajajočem sporu glede skrbniškega sklada, ki je pretresel medijski imperij Sumnerja Redstona, večinskega delničarja podjetij, med katerimi sta bila tudi Viacom in CBS. Ko je Redstone stopil v deveto desetletje življenja in so njegove kognitivne sposobnosti začele pešati, se je vse več vpletenih znašlo v sporih glede nadzora nad njegovim večmilijardnim skrbniškim skladom, v katerem je bilo njegovo glavno premoženje.
Vodilni v Redstonovih podjetjih, njegova hči Shari, člani upravnih odborov in drugi deležniki so se spopadali za nadzor, kar je vznemirilo vlagatelje in onemogočilo predlagano združitev obeh podjetij. Shari je nazadnje utrdila svoj položaj in konec leta 2019 uspešno izpeljala združitev. Toda šest let pozneje je podjetje, preimenovano v Paramount, prodala Davidu Ellisonu. "Želela sem si le svobode," je po objavi posla povedala za časopis The New York Times.
Tudi nedavna nasledstvena drama v eni najbogatejših poljskih družin se je znašla na sodišču, potem ko je medijski mogotec Zygmunt Solorz skušal preklicati odločitev, ki jo je sprejel le nekaj dni prej, in sicer da dejanski nadzor nad svojim poslovnim imperijem prenese na svoje tri otroke. Ti so se temu uprli in vodstvo podjetij opozorili, naj prepreči morebitne poskuse prevzema, medtem ko so skušali najprej vzpostaviti stik z očetom, nato pa se z njim pogajati.
Spor se je odvijal pred ameriškimi in evropskimi sodišči, pri čemer so otroci za vmešavanje v zadeve svojega domnevno bolehnega očeta obtožili njegovo četrto ženo, hitro vzpenjajočo se direktorico v enem od družinskih podjetij. Spor je močno prizadel delnice dveh glavnih družinskih podjetij, zaradi česar je eden od vlagateljev potožil, da se upravni odbori namesto strategiji in razvoju preveč posvečajo nasledstvenim in kadrovskim vprašanjem. Decembra je sodišče v Lihtenštajnu, kjer so registrirane družinske fundacije, razsodilo v korist otrok.
Načrtovanje nasledstva za zelo premožne posameznike je z leti postalo vse bolj zapleteno. Razlog za to so med drugim družine, ki nastanejo po ponovnih porokah, pa tudi globalizacija poslovanja, zaradi katere družinski člani živijo in poslujejo v različnih državah. To ugotavlja raziskava londonskega združenja STEP (Society of Trust and Estate Practitioners), ki združuje pravnike, računovodje in svetovalce za upravljanje premoženja.
Strokovnjaki s tega področja kot druge pomembne vzroke za spore glede skrbniških skladov navajajo tudi skrhane družinske odnose, nezaupanje v sposobnost mlajših generacij za upravljanje premoženja ter še bolj temeljno vprašanje, kaj naj bi bil pravzaprav namen dedovanja.
"V preteklosti je bilo načrtovanje prenosa premoženja večinoma enostranski proces, brez razprav in vključevanja družinskih članov," je dejal Matt Braithwaite, partner v londonski odvetniški družbi Wedlake Bell in strokovnjak za načrtovanje nasledstva ter upravljanje zapuščin. "Če starejša generacija mlajšim vsiljuje določene ureditve, lahko to hitro privede do sporov in občutka nezaupanja."
Braithwaite meni, da se je sporom mogoče izogniti le z odprto komunikacijo in s tem, da vsi vpleteni resnično razumejo določila skrbniških pogodb. Vendar pa je takšen premišljen in posamezni družini prilagojen pristop v nasprotju s širšim trendom v panogi, ki daje prednost bolj standardiziranim skrbniškim strukturam, zasnovanim po načelu enotne rešitve za različne primere.
"Če starejša generacija mlajšim vsiljuje določene ureditve, lahko to hitro privede do sporov in občutka nezaupanja."
Težko je tudi najti osebe, ki bi bile pripravljene prevzeti vlogo skrbnika sklada in bi bile za to dovolj usposobljene, zlasti znotraj družine ali med njenimi bližnjimi. Delo je namreč zahtevno in pogosto tudi čustveno obremenjujoče. Strokovnjaki za skrbniške sklade opozarjajo, da bo pomanjkanje takšnih skrbnikov v prihodnjih letih še izrazitejše, saj se zaradi prenosa premoženja na mlajše generacije ustanavlja vse več skrbniških skladov.
Pierre Castel bo čez nekaj mesecev dopolnil sto let. V zadnjih letih svojega življenja se je večinoma držal ob strani pravnih sporov, pri čemer sta obe strani trdili, da ravnata v skladu z njegovimi željami.
Družba IBBM je v izjavi sporočila, da bodo njeni direktorji, med njimi tudi Clerc, še naprej delovali v skladu z "načeli in vrednotami ustanovitelja skupine Castel, gospoda Pierra Castela". Generalni direktor, ki je pred prevzemom te funkcije deloval kot davčni pravnik, je dejal, da mu je ustanovitelj podelil široka pooblastila za neodvisno vodenje podjetja, ločeno od družinskih interesov.
Po besedah Romy so se njen oče in njegovih osem sorojencev dobro razumeli, medtem ko mlajše generacije ne delijo več enakih vrednot in vizije, zato postajajo razmere "vse bolj zapletene".
"V veliki družini je zelo težko doseči soglasje o vsem," je povedala v decembrskem intervjuju. "Vedno obstaja boj za vpliv in moč, kar je mojega očeta zelo skrbelo."
.webp){kind=icon}
