Ali je lepota brez polnil in filtrov nov trend?

Napoved recesije vedno izzove panične analize potrošniških vzorcev. Manj obiskov pri frizerju, na primer, lahko vpliva na tako imenovani "indikator lepotnega salona" – "recession hair" je že postal trend na TikToku. Nekateri analizirajo "beer index", da bi videli, ali se draga kraft piva zamenjujejo z blažjimi, masovno dostopnimi pivi. Tu je tudi nekonvencionalni, a zgodovinsko točen "stripper index" – pokazatelj, kdaj eksotične plesalke zaslutijo recesijo zaradi manjšega števila strank v klubih.

Vendar pa ima pritisk, da se spremenijo potrošniške navade v ekonomski krizi, morda tudi svetlejšo plat. Morda je prav ta trenutek rešitev za zaskrbljujoč lepotni trend generacije Z: estetske injekcije. Gre za drago in hitro rastočo navado med mladimi, ki še vedno uživajo v naravnih prednostih mladostne lepote.

Generacija Z se vse pogosteje sprašuje, ali je botoks vreden naložbe. Foto: Depositphotos

Med letoma 2019 in 2022 je število oseb, starih 18 in 19 let, ki prejemajo nevromodulatorne injekcije (kot je botoks), naraslo za 75 odstotkov, medtem ko je število tistih, ki uporabljajo hialuronska polnila (kot je Juvéderm Ultra), skočilo za 71 odstotkov, po poročilu Ameriškega združenja plastičnih kirurgov (ASPS) iz leta 2022.

Ta dramatična rast se je nekoliko stabilizirala v poročilu ASPS za leto 2023 – najnovejših razpoložljivih podatkih – s spremembo 9 in 8 odstotkov za oba postopka v primerjavi z letom 2022. Starostna skupina 20–29 let, ki prav tako vključuje del generacije Z, je pokazala podobne spremembe. Stroški in kasnejša nega oziroma vzdrževanje teh postopkov niso prav nič poceni. Potrošniki so v povprečju plačevali 435 dolarjev za nevromodulatorne injekcije in 715 dolarjev za hialuronska polnila, po podatkih zdravnikov ASPS v letu 2023.

Kako je generacija Z sploh prišla do tu?

To, da so prvi odraščali v svetu družbenih omrežij in pametnih telefonov, vsekakor vpliva. Najstarejši pripadniki te generacije so bili rojeni le desetletje prej, preden so te tehnologije nastale. Do trenutka, ko so začeli hoditi v srednjo šolo, so družbena omrežja in pametni telefoni že postali vsakdanjost.

Za primerjavo, kot pripadnica generacije milenijcev se spominjam, da je Facebook postal dostopen javnosti šele v mojem zadnjem letniku srednje šole. Objavljali smo smešne fotografije brez kakršnekoli možnosti, da bi jih izboljšali — Photoshop je bil rezerviran za profesionalce, ki so tudi po več ur obdelovali slike suhih manekenk v revijah. Ni bilo lahko biti milenijka, ki ni nosila konfekcijske številke 0 v začetku 2000-ih — spomnimo se samo izkušenj pop pevke in zvezdnice resničnostnih šovov Jessice Simpson. Vendar se zdi, da nam je bilo lažje kot generaciji Z.

Zvezdnica Jessica Simpson v spominih iskreno predstavlja svoje težave in sramoto, ki jo je občutila, ker so jo razglasili za debelo po nastopu v Dallasu leta 2009. Pravi, da je takrat nosila velikost 4, kar je ekvivalent evropski velikosti 36. Foto: Depositphotos

Čeprav je gibanje "body positivity" pridobilo priljubljenost v kulturi in medijih, ko so vstopali v najstniška leta, ga je na družbenih omrežjih močno nadvladal algoritem, rast vplivnežev in pojav aplikacij, kot je FaceTune. Možnost, da se fotografije "izboljšajo", je prešla iz rok urednikov, ki so obdelovali slike znanih osebnosti in modelov, v roke vsakogar, ki ima telefon.

Uporabniki so lahko brisali "pomanjkljivosti" in prilagajali poteze obraza, da bi ustrezale idealom lepote. Tako je nastal "Instagram Face" — izraz, ki ga je leta 2019 uvedla pisateljica Jia Tolentino v reviji The New Yorker, opisujoč ta videz kot kožo brez por, visoke ličnice, mačje oči, majhen nos in polne ustnice.

Družbena omrežja niso edini krivci za moteno samopodobo pri generaciji Z (in drugih). Sprednje kamere telefonov, priljubljenost selfijev in nenehno gledanje sebe v majhnih oknih na Zoomu in podobnih video platformah prav tako prispevajo k izkrivljenemu dojemanju lastnega obraza.

Danes je "Instagram Face" izšel iz digitalnega sveta. Lahko ga vidimo, kako se sprehaja po ulicah velikih mest in manjših krajev, pogosto pa se doseže z minimalno invazivnimi estetskimi posegi, kot so injekcije in polnila.

Vse več mladih moških uporablja botoks in hialuronska polnila. Foto: Depositphotos

Tudi če do popolne recesije ne pride tako, kot to napovedujejo mediji, bi carine lahko vplivale na skupno ceno teh posegov. Na primer, brizge in igle, potrebne za injekcije, so trenutno podvržene carini do 245 odstotkov, ko se uvažajo iz Kitajske. Ta strošek bi se logično prenesel na potrošnike.

Ena stvar, ki gre v prid mlajšim, ki uporabljajo te posege, je rast storitev oziroma možnosti odloženega plačila. Podjetja, ki ponujajo takšno možnost, so postala priljubljena med generacijo Z za izdatke za nenujne potrebe — od koncertov do potovanj — in bi lahko izkoristila priložnost za dodatno promocijo svojih storitev na področju estetske medicine. Eno novo podjetje, PRIVI, se osredotoča izključno na trg estetskih injekcij in ponuja fleksibilne načrte odplačevanja za kozmetične tretmaje.

S temi možnostmi plačila morda niti recesija ne bo dovolj, da bi povzročila pričakovani finančni pritisk in zmanjšala diskrecijsko porabo. Nasprotno, vzdrževanje videza se lahko šteje za nujno in vredno vsakega stroška — pa tudi kopičenja dolga, kar je realnost BNPL modela.

Vendar bi moral vsakdo, ki se odloči za to pot, upoštevati, da je prevzemanje nepotrebnega dolga še posebej tvegano v primeru vrnitve Donalda Trumpa. V času njegove administracije bi Urad za finančno zaščito potrošnikov verjetno odpravil predpise, ki ščitijo Američane, vključno s pravico do izpodbijanja stroškov in zahtevanja povračila denarja.

Če bo generacija Z izgubila finančno moč za spreminjanje svojega videza, bo morda postalo modno in viralno sprejeti naravni proces staranja. Z malo sreče bo to več kot le prehodni trend.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar