Korporativni wellness je nova valuta na trgu dela

Dobro počutje na delovnem mestu ni več le dodatek k ugodnostim, temveč postaja pomemben del konkurenčnosti delodajalcev. Korporativni wellness se iz nišnih programov razvija v strateško orodje za privabljanje in zadrževanje kadrov, saj zaposleni – pa tudi iskalci zaposlitve – od delovnih okolij pričakujejo več kot zgolj plačo. Kadrovniki opažajo, da so programi za telesno in duševno dobrobit vse pogosteje dejavnik pri odločitvah o zaposlitvi ter odraz širšega premika v razumevanju dela in kakovosti življenja.

Na slovenskem trgu dela se razprave o dobrem počutju zaposlenih še vedno pogosto ustavijo pri timbildingih, košari sadja v pisarni, subvencionirani karti za fitnes in kakšnem dnevu dela od doma. A pričakovanja zaposlenih – in tudi razumevanje vloge delodajalcev – se medtem hitro širijo onkraj teh osnovnih ugodnosti, opozarjajo pri kadrovski agenciji Competo.

Več kot le osnovni pogoji za delo v zameno za plačilo

''Korporativni wellness izhaja iz razumevanja zaposlenih kot celovitih osebnosti, z različnimi potrebami, vrednotami in življenjskimi slogi, ki pomembno vplivajo na njihovo delovno učinkovitost, motivacijo in dolgoročno zvestobo organizaciji,'' pojasnjuje Tina Novak Kač, partnerka pri agenciji Competo. Dodaja, da gre za pristop, ki presega odnos med delodajalcem in zaposlenim, kjer so v zameno za plačilo zagotovljeni osnovni pogoji za delo.

''O korporativnem wellnessu govorimo, ko podjetje k dobremu počutju zaposlenih pristopa sistematično in strateško, praviloma skozi daljše časovno obdobje, na primer eno leto ali več,'' pravi Zinka Kosec, doktorica znanosti in docentka s področja organizacijskega vedenja in menedžmenta, ki že skoraj dve desetletji sodeluje s podjetji in organizacijami na področju razvoja zaposlenih, organizacijske kulture in dobrega počutja na delovnem mestu.

Korporativni wellness naj bi po njenih besedah tako postal del poslovnega modela, in ne zgolj občasna ugodnost ali enkratna aktivnost. ''S tem podjetje krepi tudi svojo blagovno znamko delodajalca, kar je v času nizke brezposelnosti še zlasti pomembno.''

Kosec pojasnjuje, da to v praksi pomeni celosten pristop k dobremu počutju zaposlenih – bodisi skozi model petih področij (fizično, mentalno, čustveno, socialno in duhovno) bodisi na podlagi ciljanih analiz, kot je denimo ACP (aktivacija celostnega potenciala), ki pokažejo, kaj posamezna organizacija ali njen del v danem trenutku najbolj potrebuje.

K dobremu počutju zaposlenih bi morali pristopati sistematično in strateško, meni dr. Zinka Kosec. Fotografija: osebni arhiv

Z 'mind fitness' praksami do psihološke odpornosti

Z dobrim počutjem zaposlenih in zdravimi odnosi na delovnem mestu se ukvarja tudi zavod Nutriana, kjer se osredotočajo na sistemski pristop, ki povezuje dobrobit zaposlenih z jasnostjo odločanja, odgovornostjo in učinkovitostjo vodenja. ''Dodana vrednost za zaposlene se kaže v večji stabilnosti, boljšem fokusu, večjem občutku smisla pri delu ter bolj zdravih odnosih znotraj ekip,'' je prepričana direktorica Ana Zagožen.

Kot pravi Kosec, udeleženci delavnic s področja korporativnega wellnessa razvijajo predvsem veščine samoregulacije stresa, boljše prepoznavanje lastnih obremenitev in meja, učinkovitejše upravljanje energije ter odgovoren odnos do dela in počitka. ''Trenutno so med podjetji posebej iskane delavnice o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, digitalno razstrupljanje, protistresni pristopi in komunikacija za boljše odnose.''

Zagožen pa dodaja, da ima lahko dobro počutje na delovnem mestu tudi dolgoročen in širši vpliv na obvladovanje stresa, izgorelost ter odsotnost z dela. ''Kadar so programi zasnovani sistemsko in dolgoročno, lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju izgorelosti in dolgotrajnih bolniških odsotnosti.'' Poudarja, da pri tem ne gre za neposredno preprečevanje bolezni, temveč za ustvarjanje pogojev, v katerih so pritiski, obremenitve in odgovornosti bolje uravnoteženi. ''Takšni programi pomagajo prepoznati zgodnje znake izčrpanosti ter vzpostaviti jasnejše strukture dela, kar dolgoročno pozitivno vpliva na zdravje zaposlenih in stabilnost organizacije.''

Kadrovniki ugotavljajo, da se pričakovanja zaposlenih širijo onkraj osnovnih ugodnosti. Depositphotos

Pri Zavodu Nutriana v praksi običajno začnejo z uvodnim strateškim pogovorom s podjetjem, s katerim ocenijo izhodišča in ključne izzive organizacije. Na podlagi analize razmer nato oblikujejo prilagojene programe za zaposlene, ki lahko vključujejo delavnice in predavanja v živo, spletne vsebine in stalno podporo, individualno delo z vodji ter dolgoročne integracijske programe, namenjene trajnejšim spremembam v organizaciji.

Tina Novak Kač, Competo: ''Fitnes karta ne odpravi izčrpanosti, ki se nabira skozi celoten delovni dan zaradi slabih odnosov, nejasnih pričakovanj ali nekonsistentnih odločitev.''

Tudi Kosec zagotavlja, da udeleženci njenih delavnic ne ostanejo le pri teoriji, temveč spoznajo, preizkusijo in osvojijo konkretne tehnike za upravljanje lastnega počutja. Med njimi so čuječnost (mindfulness), pristopi ACT (acceptance and commitment therapy) in EFT (emotional freedom technique), postopno mišično sproščanje, dihalne vaje, vizualizacija, sidranje ter t. i. mind fitness prakse, namenjene krepitvi psihološke odpornosti.

Boj za talente pospešuje vlaganja v dobro počutje

Kot ugotavljajo kadrovniki, se vse več slovenskih delodajalcev zaveda, da sta dobro počutje zaposlenih in pozitivna delovna klima dolgoročni naložbi v uspešnost podjetja. Anketa, ki so jo pri kadrovski agenciji Competo med svojimi klienti izvedli konec prejšnjega leta, je pokazala, da kar tretjina podjetij v letu 2026 načrtuje povečanje sredstev za tovrstne programe, preostala podjetja pa bodo obseg sredstev ohranila na sedanji ravni.

''V slovenskem prostoru je omenjeni trend predvsem odgovor na izrazito pomanjkanje kadrov v zadnjih letih ter zaostren boj za talente,'' ugotavlja Tina Novak Kač. ''Dodaten pritisk prinašajo spremenjene potrebe zaposlenih, zlasti mlajših generacij, ki svoja pričakovanja jasno in samozavestno izražajo, ter vse večje zavedanje delodajalcev o vzročni povezavi med počutjem zaposlenih in poslovnimi rezultati.''

Ana Zagožen, direktorica Zavoda Nutriana, je prepričana, da lahko korporativni wellness pripomore tudi k zmanjševanju izgorelosti in dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Fotografija: osebni arhiv

V korporativni wellness so pripravljena investirati predvsem podjetja, ki razumejo, da so dolgoročni rezultati odvisni od stabilnega in funkcionalnega sistema, ugotavljajo pri Nutriani. ''Gre predvsem za podjetja v fazi rasti, preoblikovanja ali povečanega pritiska pa tudi za organizacije z visoko stopnjo odgovornosti, kjer so obremenitve vodstva in ključnih kadrov velike.''

Kosec pa pripravljenost zaznava zlasti med podjetji, ki si to finančno lahko privoščijo, ''ali pa tistimi, ki jih v to usmerijo razmere na trgu dela – pomanjkanje kadra, visoka fluktuacija, bolniške odsotnosti ali upad zavzetosti zaposlenih''.

Vse tri sogovornice izpostavljajo tudi vidik, ki se pri razpravah o dobrem počutju zaposlenih pogosto spregleda. Na tako imenovani wellness zaposlenih namreč pomembno vplivata način vodenja ter občutek enakovredne obravnave in enakih možnosti. ''Noben priboljšek – pa naj bo še tako atraktiven – ne more nadomestiti slabega počutja, ki izvira iz neustreznega vodenja, pomanjkanja zaupanja, nepravičnosti ali občutka, da glas zaposlenih ni slišan,'' zaključuje kadrovska strokovnjakinja Tina Novak Kač. ''Fitnes karta ne odpravi izčrpanosti, ki se nabira skozi celoten delovni dan zaradi slabih odnosov, nejasnih pričakovanj ali nekonsistentnih odločitev.''