Če rečete Dubaj ali Abu Dabi, najprej verjetno pomislimo na glamur, nato na stabilnost, potem na potovanja. Lahko tudi v obratnem vrstnem redu. V zadnjih dneh se je ta predstava razblinila pod bombami. Mesta, ki so bila desetletja simbol globalnega luksuza, varnega zatočišča kapitala in potrošnje višjega razreda, so se znašla v središču zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu.
Chalhoub Group, ki ima v regiji 900 trgovin in je uvoznik blagovnih znamk od Versaceja in Jimmy Chooja do Sephore po vsej regiji, je sporočila, da so njihove trgovine v Bahrajnu zaprte, medtem ko so drugi trgi, vključno z ZAE, Savdsko Arabijo in Jordanijo, ostali odprti, čeprav je bila prisotnost zaposlenih "prostovoljna".
Lastnik blagovne znamke Gucci, podjetje Kering SA, je sporočil, da so njihove trgovine začasno zaprte v ZAE, Kuvajtu, Bahrajnu in Katarju ter da so ustavili vsa poslovna potovanja na Bližnji vzhod. Trgovine podjetja Apple so do nadaljnjega zaprte.
To ni omejeno le na luksuzni segment. Tudi množični trg prilagaja poslovanje v regiji. Amazon je zaprl svoj center za izpolnjevanje naročil v Abu Dabiju, začasno ustavil dostave po vsej regiji in zaposlenim v Savdski Arabiji ter Jordaniji naročil, naj ostanejo v zaprtih prostorih.
Dubaj je tudi epicenter najpomembnejših sejmov luksuznega blaga na svetu. Ure Bulgari Serpenti so bile predstavljene novembra na Tednu ur v Dubaju. Foto: Walaa Alshaer/Bloomberg
Zapiranje zračnega prostora in odpovedi letov proti Evropi in drugim destinacijam močno vplivajo na luksuzni sektor, saj vsak dogodek, ki moti potovanja, nikoli ni ugoden – še posebej, ko gre za potovanja v in iz najbogatejših delov sveta. Povpraševanje po luksuzu vedno zahteva okolje, v katerem se kupec počuti dobro in, kar je samoumevno, varno.
Luksuzni sektor v tem delu sveta je najbolj odvisen od mednarodnih turistov, zlasti iz Rusije, Savdske Arabije, Kitajske in Indije. Poleg tega bo nenadna prekinitev turističnih tokov dodatno prizadela evropske epicentre luksuza, kot so London, Pariz in Milano, kjer kupci z Bližnjega vzhoda tradicionalno porabijo znatne vsote.
Cartier je le nekaj dni pred izbruhom konflikta v Keturah Parku predstavil razstavo visokega nakita. Foto: Nathan Laine/Bloomberg
'Popoln vihar' makroekonomskih pritiskov
Na borzah je bila reakcija prav tako hitra kot vojaški udari. Delnice LVMH, Kering SA (lastnika znamk Gucci in Yves Saint Laurent) ter lastnika Cartiera – Richemont – so izgubile od 4 do 5,7 odstotka, medtem ko vlagatelji ocenjujejo, kako bi lahko dolgotrajen konflikt vplival na turizem in potovalno maloprodajo, segment, ki je letno prinašal več milijard dolarjev.
Čeprav Bližnji vzhod predstavlja razmeroma majhen delež globalne potrošnje luksuza (med pet in deset odstotkov), je bil lani najhitreje rastoči trg, v času, ko je prodaja na Kitajskem začela kazati znake ohlajanja, dodatno pa je sektor luksuza obremenjeval tudi vrtinec okoli carin in podražitev blaga v preteklem letu.
Analitik Bloomberg Adrie Dino Stipić pravi, da je začetek letošnjega leta obetal rast z donosi nad tremi odstotki, vendar sta februar in začetek marca prinesla oster preobrat.
"Amundi Global Luxury ETF je potonil v negativno območje, do 4. marca zabeležil šestodstotni padec," pravi Stipić in dodaja, da ta sklad, ki sledi indeksu S&P Global Luxury Index in vključuje okoli 80 največjih svetovnih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo luksuznega blaga ali ponujajo luksuzne storitve, kot so LVMH, Ferrari, Hermès, Richemont, Diageo in Estée Lauder, že dalj časa beleži padajoč trend zaradi številnih dejavnikov – še pred zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu.
"Eskalacija je prinesla dodaten pritisk, saj poleg ogrožanja globalne stabilnosti potovanj enako prizadene tudi Kitajsko kot velikega uvoznika iranske nafte. Vsaka grožnja energetski varnosti Teherana povečuje stroške kitajskega gospodarstva in dodatno izčrpava tamkajšnji potrošniški potencial. Poleg tega je Donald Trump, potem ko je ameriško vrhovno sodišče nedavno razglasilo lanskoletne carine za neveljavne, v odziv uvedel nove, globalne carine, katerih izvajanje ustvarja dodatno negotovost in neposredno obremenjuje sektor luksuza."
Trg, ki je še do včeraj veljal za svetlo točko industrije, zdaj postaja vir negotovosti za celoten sektor. Trgovci spremljajo razmere in prilagajajo poslovanje v regiji. Foto: Nathan Laine/Bloomberg
Vsi omenjeni dejavniki zdaj vlagatelje silijo v ključno odločitev: se umakniti pred negotovostjo ali ta padec izkoristiti kot redko priložnost za vstop po ugodnejših cenah?
Luksuzni velikani, kot sta švicarska Richemont in Swatch Group AG, ki sta najbolj izpostavljena Bližnjemu vzhodu, so vodili v padcih, nekatera podjetja pa so se izkazala za odpornejša.
"Vrednotenja večine luksuznih delnic so se občutno popravila, pri čemer LVMH, Hermes, Richemont in Pandora trenutno trgujejo z nižjimi multiplikatorji P/E in EV/EBITDA v primerjavi z letom 2025, kar odraža znižanje pričakovanj in padec sektorske premije," pojasnjuje Stipić. Dodaja, da so izjema podjetja, kot je Ralph Lauren, katerih multiplikatorji so presegli lanskoletne ravni – "deloma zaradi večje izpostavljenosti ameriškemu trgu in zaznave, da je manj pod vplivom ameriških carin, zato ga vlagatelji trenutno vidijo kot relativno bolj defenzivno možnost znotraj luksuznega segmenta".
Hotelirji prav tako čutijo posledice: InterContinental Hotels Group Plc ima v regiji več kot 100 hotelov, njegove delnice pa so bile v Londonu tudi ob 6,2 odstotka. Francoski konkurent, hotelska skupina Accor SA, je zabeležila 11-odstotni padec.
Dubaj je tudi eno najbolj razgretih nepremičninskih trgov na svetu. Cene so se v zadnjih štirih letih zvišale za približno 70 odstotkov, spodbujene z dotokom ruskega kapitala, kripto bogastvom in prihodom globalnih milijonarjev. Privlačnost ponudbe niso predstavljale le luksuzne nepremičnine same, temveč tudi prestižni življenjski slog – stanovanja so se včasih prodala v nekaj urah. K temu so prispevale neobdavčene plače, enostavnost poslovanja in pogojev financiranja ter nekaj bolj abstraktnega, a pomembnega: neizrečena obljuba, da ste ne glede na dogajanje drugod na Bližnjem vzhodu tukaj varni. V soboto se je vse to spremenilo.
Če se bo konflikt zavlekel, tveganje za luksuzni sektor ne bo le neposredna izguba prihodkov v regiji, temveč tudi širši vpliv na globalna potovanja in potrošnjo višjega razreda. Foto: Nathan Laine/Bloomberg
Kljub temu pa del analitikov meni, da je reakcija trga morda pretirana in da, če se konflikt ne razširi v dolgotrajno motnjo globalne trgovine, trenutna vrednotenja lahko predstavljajo privlačno priložnost za dolgoročne vlagatelje.
"Trenutno na sektor luksuza vpliva preveč zunanjih dejavnikov, ki so ustvarili izrazito nestabilnost, a prav ta pritisk bi lahko bil priložnost za vstop," meni Stipić in dodaja, da čeprav trg reagira na geopolitiko in carine, je za dolgoročne vlagatelje to potencialna vstopna točka, preden "odpornost vrhunskih blagovnih znamk znova premaga 'popoln' makroekonomski vihar".
Za zdaj trg izkazuje previdnost. Vendar zgodovina luksuza kaže, da obdobja največje negotovosti pogosto predstavljajo test, a hkrati tudi priložnost za najbolj potrpežljive vlagatelje, v sektorju, ki nagrajuje premišljene igralce in je dolgoročno sinonim za visoke marže, močne blagovne znamke ter včasih abstrakten, a prijeten občutek, ki obljublja udobje in prestiž.
.webp){kind=icon}
