Timbilding kot strošek ali naložba? Slovenska podjetja razkrivajo, koliko vlagajo v druženja zaposlenih

Številna slovenska podjetja praznični december izkoristijo tudi za neformalna druženja z zaposlenimi oziroma timbildinge, ki so v sodobnem korporativnem svetu postali skoraj obvezen ritual. Športne igre, pobegi v naravo, sobe pobega (escape rooms), prostovoljstvo in adrenalinski izzivi … Podjetja jih predstavljajo kot strateško naložbo v ljudi, vprašanja pa ostajajo predvsem pri tem, koliko takšni dogodki dejansko prispevajo k poslovnim rezultatom ter ali upravičujejo svoj vse večji obseg.

Po podatkih nekaterih poslovnih medijev organizacije z visoko zavzetimi ekipami dosegajo višjo dobičkonosnost in boljše kazalnike zadovoljstva strank, hkrati pa beležijo manj absentizma in varnostnih incidentov. Nasprotno imajo podjetja z nizko zavzetostjo zaposlenih bistveno višjo fluktuacijo, pri čemer lahko zamenjava enega zaposlenega stane od polovice do dveh letnih plač.

Slabo sodelovanje znotraj ekip lahko podjetja stane tudi več deset milijonov evrov letno, medtem ko strukturirani programi razvoja dokazano prispevajo k večji produktivnosti, nižji odsotnosti z dela in večji stabilnosti kadrov.

V času, ko podjetja optimizirajo vsako postavko v bilanci, timbilding ostaja ena redkih praks, kjer se dejanska donosnost vloženega denarja redko meri, a se po mnenju kadrovnikov skoraj vedno upravičuje.

"Dobro načrtovan timbilding je investicija, ki se povrne kot manj odhodov kadra, boljša motivacija in večja operativna učinkovitost," je prepričana kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar iz agencije Competo. Ne nazadnje to potrjujejo tudi raziskave; Gallupove analize kažejo, da ekipe z visoko stopnjo povezanosti dosegajo do 21 odstotkov večjo produktivnost.

"V praksi zaznavamo, da nekatera podjetja timbilding razumejo kot obvezen zabavni dogodek, nekatera pa ga načrtujejo kot del razvojne strategije," nadaljujejo pri Competu. Po besedah Smrekarjeve je razlika v učinkih opazna. "Ko je timbilding zasnovan na jasnem cilju, bodisi krepitvi sodelovanja, psihološke varnosti, izboljšanja komunikacije, krepitvi zaupanja ali nadgradnji konkretnih kompetenc, lahko neposredno vpliva na produktivnost in kakovost odnosov. Učinki se kažejo v boljši usklajenosti, manj konfliktih, hitrejšem reševanju izzivov ter večji pripadnosti."

Zastavlja se tudi vprašanje, kdaj izvesti tovrstne dogodke. Sogovornica poudarja, da zaposleni navadno bolj cenijo, ko podjetje aktivnosti izvaja v delovnem času, ne da bi delodajalec posegal v njihov osebni prostor oziroma ravnotežje med delovnim ter zasebnim življenjem. "Obenem pa je res tudi, da lahko neformalni elementi zunaj delovnega časa prinesejo več sproščenosti in povezanosti, kot ju lahko ustvarimo znotraj pisarne. Najbolj smiselno je razmišljati pragmatično: razvojne vsebine, delavnice in strukturirane aktivnosti sodijo v delovni čas. Druženja, praznovanja in sproščeni elementi pa lahko kdaj potekajo zunaj delovnega časa, brez tihega pričakovanja, da morajo biti vsi prisotni,'' dodaja Smrekar.

 

 

Pečejo pice, mečejo sekire in trgujejo na newyorški borzi

Trend timbildingov se hitro spreminja: od nekoč klasičnih športnih iger in poslovnih kosil se podjetja danes vse pogosteje odločajo za bolj doživljajske oblike druženja, kot so smučarski dnevi, jadranje, tematski kvizi in sobe pobega.

V podjetju Team Building Lab iz Orehovega gaja, kjer že več kot desetletje ustvarjajo doživetja, ki povezujejo, opažajo izrazit premik od klasičnih programov k bolj inovativnim in dinamičnim oblikam druženja, ki vključujejo več interaktivnosti, povezovanja ekip in vsebinsko dodano vrednost. "Klasični timbildingi, kot so športne olimpijade, so še vedno med priljubljenimi, vendar se zelo povečuje zanimanje za drugačne tematske programe, kreativne formate, escape izzive ter dogodke, ki ponujajo konkretno izkušnjo in zgodbo," pojasnjuje Barbara Bešter iz podjetja Team Building Lab.

Ocenjuje, da so letos med najbolj priljubljenimi programi poseben kviz, ki udeležence precej hitro sprosti, kazino programi in escape izzivi. "Eden naših največjih uspešnic vse leto pa je še vedno sekiromet, dinamičen, tekmovalen, sproščen in zelo priljubljen tudi pri ženski publiki."

 

 

V timbilding in turistični agenciji ETC Adriatic, kjer organizirajo poslovne dogodke na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore, opozarjajo, da je včasih dovolj ena sama slaba izkušnja, da se zaposleni naslednjega timbildinga ne udeležijo več. Zato program popolnoma prilagodijo kulturi podjetja in dinamiki ekipe, izpostavljajo na Linkedinu.

Med programi, ki jih nudijo, so denimo napolitanski izziv, kjer se udeleženci preizkusijo v peku pice, newyorška borza, kjer ekipe trgujejo z vrednostnimi papirji, zlatom in bitcoinom, skupinsko slikanje ali izdelovanje ledenih skulptur.

Ker podjetja timbildingom namenjajo zelo različne zneske – nekatera vlagajo več v celodnevne ali večdnevne programe, druga ostajajo pri osnovnih oblikah druženja – so tudi cene teh aktivnosti zelo različne. "Okvirno se cena na udeleženca začne pri približno 30 evrih; pri enostavnejših in krajših programih je lahko tudi nekoliko nižja, pri vsebinsko bogatejših in bolj zahtevnih pa temu ustrezno višja," razlaga Bešter.

Slovenska podjetja razkrivajo raznolike prakse timbildingov

Analiza odgovorov izbranih slovenskih podjetij kaže, da je praksa timbildingov na slovenskem trgu dela dobro uveljavljena, vendar se programi, obseg in način izvedbe med podjetji močno razlikujejo.

Pri družbi Petrol so že v začetku leta organizirali timbilding oziroma Petrolov smučarski dan na Kopah. V juniju pa so ob praznovanju 80-letnice družbe organizirali še piknik v Nordijskem centru Planica, s katerim so popestrili svoje poletne aktivnosti.

"Timbildinge organiziramo zunaj delovnega časa, običajno ob sobotah. Pri tem si prizadevamo, da se aktivnosti udeležijo vsi zaposleni, saj se zavedamo, da naši kolegi delajo tudi ob koncih tedna in ponoči." Da bi omogočili čim širšo udeležbo, dogodke zato skrbno načrtujejo, poudarjajo pri Petrolu.

Iz službe za odnose z javnostmi novomeške Krke sporočajo, da timbildinge vedno organizorajo z jasno opredeljenim ciljem. Navadno potekajo v okviru internih izobraževalnih programov, bodisi za začetno spoznavanje in uigravanje skupin bodisi ob zaključku programa, kjer se v praksi preverijo nekatere veščine vodenja in se organizira učinkovit zaključek izobraževalnega programa, ki še bolj poveže udeležence. "Udeležujemo se jih tudi ob srečanjih naših sodelavcev iz mednarodnih okolij, kjer imajo vlogo povezovanja in boljšega medsebojnega spoznavanja ter razumevanja, pa tudi v posameznih službah in oddelkih."

Diskontni trgovec Hofer je tako kot v preteklih letih tudi letos namenil sredstva za timbildinge ekip, ki so jih te organizirale same po lastnem izboru zunaj delovnega časa.

 

Pri Zavarovalnici Triglav so letos nadaljevali s pristopom povezovanja zaposlenih, ki temelji na prostovoljskih akcijah. "Namesto klasičnih programov timbildinga smo zaposlene povabili k sodelovanju pri različnih prostovoljskih projektih pod sloganom Skupaj za varnejšo prihodnost. V sodelovanju s Slovensko filantropijo in drugimi društvi so ekipe sodelavcev, ki so povezani znotraj posameznega oddelka, službe ali področja, pomagale v varstveno-delovnih centrih za starejše, čistile odpadke, urejale okolico planšarije ipd.," so nam povedali pri Triglavu, kjer so za svoj pristop h krepitvi povezanosti med sodelavci pred dvema letoma prejeli tudi priznanje HRM projekt 2023.

"Večina prostovoljskih akcij je organiziranih med rednim delovnim časom, saj prepoznavamo dolgoročen doprinos tovrstnih akcij h krepitvi želene organizacijske kulture in udejanjanju naše družbene odgovornosti pa tudi k utrjevanju podobe uglednega delodajalca." Pozitivne učinke tovrstnih druženj med sodelavci pri Triglavu opažajo predvsem pri zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih, ki sta večja, kar dolgoročno vpliva tudi na produktivnost.

Telekomunikacijski operaterji prisegajo na trajnost in volonterstvo

Večje je podjetje, več organizacije in domiselnosti je praviloma potrebnih pri organizaciji dogodkov. Timbildinge za svoje zaposlene redno organizirajo tudi slovenska telekomunikacijska podjetja.

"Ker smo veliko podjetje, enotnega dogodka za vse zaposlene ne moremo izvesti, temveč povezujemo po več oddelkov skupaj. Tudi tako se sodelavci, ki redkeje sodelujejo, bolje spoznajo; tisti, ki sodelujejo pogosteje, pa imajo priložnost reševati izzive, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu," ocenjujejo pri Telemachu.

Poudarjajo, da so timbildingi vsebinski (npr. iskanje rešitev skupnih izzivov, prilagoditev obstoječih procesov, oblikovanje zavez za sodelovanje v prihodnje), ki jim sledijo neformalne, zabavne aktivnostih po lastni izbiri – od ustvarjalnih delavnic do športno-adrenalinskih doživetij. Ob tem spodbujajo trajnostne prakse, kot so prostovoljske aktivnosti, skrb za naravo ter uporaba javnega prevoza.

Laura Smrekar, Competo: "Dobro načrtovan timbuilding je investicija, ki se povrne kot manj odhodov kadra, boljša motivacija in večja operativna učinkovitost."

"Timbildingi se praviloma organizirajo med rednim delovnim časom. Verjamemo, da udeležba prinaša koristi, kot so boljše medoddelčno sodelovanje, učinkovitejša komunikacija ter bolj zavzete ekipe," sporočajo iz Telemacha. Nanje zato ne gledajo kot na strošek, temveč kot na investicijo v delovno kulturo, ki neposredno vpliva na učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih.

Tudi v podjetju A1 so letos organizirali več timbildingov za zaposlene, pri čemer se posamezni oddelki sami odločajo o lokaciji in obliki aktivnosti. "Timbildingi trajajo en ali dva dni, pri čemer spodbujamo, da del časa namenijo prostovoljnemu delu." Letos so zaposleni pri A1 tako pomagali na različnih koncih Slovenije: obnavljali so suhi zid pri Divaški jami, barvali ograjo v CIRIUS Kamnik, pomagali v Otroškem letovišču Pacug pod okriljem ZPMS ter na Debelem rtiču.

Stroški timbildingov so odvisni od izbranih aktivnosti in tega, ali so vključene nočitve. "Posebnega proračuna zanje nimamo, vendar se z vodji dogovorimo za optimalne stroške, zlasti pri dvodnevnih dogodkih. Organiziramo jih med rednim delovnim časom, saj verjamemo, da prostovoljstvo in skupne aktivnosti krepijo medsebojno sodelovanje ter povezanost zaposlenih, hkrati pa z družbeno odgovornimi dejanji vračamo skupnosti," so prepričani pri A1.

Analize kažejo, da ekipe z visoko stopnjo povezanosti dosegajo do 21 odstotkov večjo produktivnost. Foto: Depositphotos

"Pri Telekomu Slovenije spodbujamo vrsto dejavnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in dobrih odnosov med zaposlenimi, v okviru katerih redno izvajamo tudi različne tematske timske delavnice," sporočajo iz državnega telekomunikacijskega velikana. Verjamejo, da imajo vodene strukturirane aktivnosti z nematerialno motivacijo pomembno vlogo pri tem, da zaposlene v določenem času povežejo v učinkovito skupino.

Telekom Slovenije navaja, da ima razvit širok nabor internih timskih programov, med njimi program TIMO, ki ga izvajajo z lastnimi animatorji in s katerim krepijo komunikacijo, timski duh, motivacijo, inovativnost ter splošno učinkovitost zaposlenih.

"Timbildingi se pri nas praviloma organizirajo znotraj delovnega časa, pri čemer se morajo zaposleni aktivnosti obvezno udeležiti, hkrati pa biti pripravljeni iskreno sodelovati in prispevati svoj delček v skupni mozaik. Odsotnost z delovnega mesta je pri nas tako razumljena kot naložba v podjetje in naše ljudi, saj prinese dodano vrednost v počutju in zadovoljstvu zaposlenih, pri ustvarjanju sinergij in oblikovanju še boljših medsebojnih odnosih ter odkrivanju talentov za različna področja," sklenejo.