Še niste dobili regresa? Ukrepajte takoj!

Regres za letni dopust je v Sloveniji zakonsko določena pravica vseh zaposlenih, ki imajo pravico do plačanega letnega dopusta. Čeprav gre za ustaljeno prakso, se vsako leto pojavljajo primeri, ko delodajalci z izplačilom zamujajo ali ga sploh ne izvedejo – kar sproža pravne posledice in vse večje pritiske s strani zaposlenih in inšpektorjev.

Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru resnih finančnih težav lahko podjetje izplačilo prestavi do 1. novembra, a to mora biti podprto z ustreznimi razlogi.

Zakon (ZDR-1) določa, da morajo delodajalci delavcem izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V letu 2025 ta znaša 1.277,72 evra neto, kar pomeni, da je to tudi najnižji znesek regresa, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenemu.

Ker je regres od leta 2019 dalje do višine povprečne bruto plače neobdavčen – torej oproščen prispevkov in dohodnine – mora delavec ta znesek prejeti v celoti. Seveda pa lahko delodajalec izplača višji regres, če je to določeno v kolektivni pogodbi, internem aktu podjetja ali posamezni pogodbi o zaposlitvi.

Višina povprečne plače, ki določa ta prag, se mesečno spreminja, aktualne podatke pa objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

Kaj storiti, če regres ni izplačan? Če vam delodajalec regresa ni izplačal v predpisanem roku, nemudoma ukrepajte: 1. Osebni kontakt z delodajalcem: osebno preverite vzrok zamude neposredno pri delodajalcu 2. Pisno opozorilo: Če ni odziva, je priporočljivo poslati pisni poziv za takojšnje izplačilo regresa. 3. Sodni postopek: Zaposleni lahko vloži tožbo na delovno sodišče. Če ima plačilno listo z obračunanim regresom, lahko vloži tudi predlog za izvršbo brez tožbe. 4. Prijava inšpekciji: Inšpektorat za delo lahko uvede postopek in delodajalcu izreče globo

 

Neizplačilo regresa ni le kršitev delovnopravnih pravil, temveč tudi prekršek, ki lahko delodajalca drago stane. Zakon predvideva globe v višini od 3.000 do 20.000 evrov za pravne osebe, ki ne izpolnijo zakonske obveznosti do svojih zaposlenih.

Manjšim delodajalcem – torej tistim, ki zaposlujejo deset ali manj ljudi, vključno s samostojnimi podjetniki – lahko pristojni organ izreče kazen v razponu od 1.500 do 8.000 evrov.

Kazni pa ne grozijo le podjetjem kot celoti. Tudi odgovorna oseba v podjetju, državni upravi ali lokalni skupnosti se lahko znajde v prekrškovnem postopku, kjer zakon predvideva kazen med 450 in 2.000 evri.

Depositphotos

Pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da neizplačilo regresa lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb.

"Predvsem je pomembno, da delavci v podjetju na neizplačilo regresa čim prej reagirajo," pa sporočajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

"Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, priporočamo neformalne oblike pritiska na delodajalca in pogajanja, pri čemer pa se je treba vedno zavedati, da je izplačilo regresa pravica delavca in v nobenem primeru ni prepuščeno volji delodajalca, zaradi česar je delavcu tudi zagotovljeno sodno varstvo," zaključujejo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar