E-pismo: Država eksperimentira, espeji zapirajo

Največja težava normiranih samostojnih podjetnikov v zadnjem letu ni bila inflacija, ne stroški financiranja in ne upad naročil. Največja težava je bila država. V nekaj mesecih je vlada najprej zaostrila pravila igre, nato pa jih že začela mehčati. Sporočilo podjetnikom je bilo jasno: sistem ni stabilen. In podjetniki so se na to odzvali – z zapiranjem dejavnosti.

S 1. januarjem je začela veljati petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem normirancev za vse, ki so zaprli espe ali iz njega izstopili. Namen naj bi bil preprečevanje zlorab. Vsak podjetnik, ki bi zaprl dejavnost – tudi zaradi sezonskosti ali poslovnega cikla – je tvegal petletno izključitev iz sistema.

Nekaj mesecev kasneje vlada priznava, da je bila varovalka pretirana in jo zdaj rahlja. Sezonske dejavnosti naj bi bile neupravičeno prizadete, pravila naj bi bila nesorazmerna. Toda škoda je že narejena.

Okrog 10 tisoč zaprtih espejev – naključje?

Številke so povedne. Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je lani iz sistema normiranih odhodkov izstopilo 11.523 zavezancev. Od teh jih je kar 9.368 dejavnost dejansko zaprlo. To pomeni, da je več kot 80 odstotkov izstopov predstavljalo prenehanje poslovanja.

Če bi bil problem množično preseganje prihodkovnih pragov v letih 2023 in 2024, bi to videli v podatkih. A teh je bilo po podatkih Fursa le 152. Od tega jih je prostovoljno izstopilo 83, 33 se jih je tekom leta 2024 deregistriralo, 36 pa je bilo takšnih, pri katerih se je odločilo o izstopu iz sistema na podlagi postopka nadzora.

Podobno sliko kažejo tudi podatki Statističnega urada RS (Surs). Število samozaposlenih je med tretjim in četrtim četrtletjem upadlo za približno 15 tisoč oseb oziroma 12 odstotkov. Skupno število sicer ostaja stabilno pri 110 tisoč, toda četrtletni padec razkriva prilagajanje.

Težko je verjeti, da je šlo zgolj za naravno gospodarsko cikličnost. Časovno sovpadanje z zakonodajno spremembo je preveč očitno.

Ko država pošlje signal negotovosti

Podjetnik pri zapiranju dejavnosti ne reagira le na davčno stopnjo. Reagira na predvidljivost sistema.

Petletna prepoved ponovnega vstopa je pomenila, da zaprtje ni več taktična odločitev, ampak dolgoročna kazen. V okolju, kjer so prihodki sezonski ali projektni, je to dramatična sprememba.

Finančni minister Klemen Boštjančič zdaj pojasnjuje, da ciljajo na dejavnosti z nerednimi prihodki in da bo po novem sistem gledal mesece dejanskega ustvarjanja prihodkov. Toda vprašanje je, zakaj je bilo treba najprej uvesti široko in strogo omejitev, nato pa jo popravljati. Za male podjetnike to ni akademska razprava o davčni optimizaciji, temveč vprašanje preživetja.

Ko se zakonodaja za espeje spreminja vsakih nekaj mesecev, podjetniki ne morejo dolgoročno načrtovati. In ko država pošlje signal, da lahko pogoje čez noč zaostri – in jih nato delno popravi – je racionalen odziv zmanjšanje tveganja.

Podjetništvo ne potrebuje stalnih eksperimentov. Potrebuje pravila, ki veljajo dovolj dolgo, da jim je mogoče zaupati.